Franja

odnos¹ [ô] moški spol (-a …) die Beziehung, (razmerje) das Verhältnis; die Relation (nedoločljivosti Unschärferelation); -beziehung (dveh partnerjev Zweierbeziehung, moči Machtbeziehung, partnerski Partnerbeziehung, poslovni Geschäftsbeziehung)
odnosi množina Beziehungen
(z inozemstvom Auslandsbeziehungen, pogodbeni Vertragsbeziehungen, prijateljski Freundschaftsbeziehungen, življenjski Lebensbeziehungen)
dobrososedski odnosi gute Nachbarschaft, gute nachbarliche Beziehungen
gospodarski odnosi s tujino die Außenwirtschaft
biti v dobrih odnosih z gut auskommen mit, gut stehen mit, sich gut stellen mit
biti v slabih odnosih z nicht gut auskommen mit, nicht gut stehen mit
biti v sovražnih odnosih z verfeindet sein mit
biti v prijateljskih odnosih kameradschaftlich verkehren mit, auf vertrautem Fuße leben mit
biti v napetih odnosih z auf gespanntem Fuße leben mit

odnos² [ô] moški spol (-a …) do česa: die Einstellung (zu) (do življenja Lebenseinstellung); (drža) die Haltung
pozitiven odnos do die Bejahung
(do življenja Lebensbejahung)
negativen odnos do die Verdrossenheit
(države Staatsverdrossenheit)
imeti pozitiven odnos do (etwas) bejahen
s pozitivnim odnosom do -bejahend
(življenja lebensbejahend)
biti v odnosu do sich verhalten (zu), sich stellen (zu), stehen zu, (jemandem/einer Sache) (feindlich, freundlich …) gegenüberstehen

odnos³ [ô] moški spol (-a …) do česa: (nanašanje na) der Bezug (življenjski Lebensbezug)
v odnosu do im Bezug auf
v odnosu do sebe (nanašajoč se na sebe) ichbezogen
v odnosu do vsebine inhaltsbezogen
sistem odnosov das Bezugssystem
| ➞ → ozir

odnos⁴ [ô] moški spol (-a …) (stiki) der Verkehr (pisemski der briefliche Verkehr)
spolni odnos der Verkehr, Geschlechtsverkehr
vzdrževati odnose verkehren (medsebojne miteinander verkehren, s pismi brieflich verkehren)

òdnos m
1. odnos, razmerje: imati dobar odnos prema ljudima; odnos dijelova prema cjelini; odnos uzroka i posljedice; odnos kapitalizam i socijalizam
2. odnos, razmere: socijalistički -i u našem društvu
3. odnos, zveza: medudržavni -i; dobrosusjedski -i sa okolnim državama, zemljama; prekinuti diplomatske -e
4. u odnosu na koga, na što v odnosu na koga, na kaj

odnòs relation; term

napeti odnòsi strained relations pl
biti v dobrih odnòsih z to be on good terms with, to be on a good footing with
prekiniti odnòse to sever relations
biti v dobrih odnòsih z dvema nasprotnima si strankama (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
mednarodni odnòsi international relations pl
mezdni odnòsi wage labour relationships

odnòs relation ženski spol , rapport moški spol ; attitude ženski spol (ali comportement moški spol) envers quelqu'un, quelque chose; sentiment moški spol à l'égard de quelqu'un; proportion ženski spol , liaison ženski spol

v odnosu en proportion de, par rapport à, à (ali en) raison de
imeti odnos do nečesa avoir rapport (ali trait) à quelque chose
ne imeti odnosa do nečesa n'avoir aucun rapport avec quelque chose
odnosi rapports moški spol množine, relations ženski spol množine
napeti odnosi rapports tendus
medsebojni odnosi rapports mutuels
proizvodni odnosi rapports de production
biti v dobrih, slabih odnosih z nekom être en bons, en mauvais termes (ali rapports) avec quelqu'un, avoir de bonnes, de mauvaises relations avec quelqu'un
biti v najboljših odnosih être au mieux (ali dans les meilleurs termes) avec quelqu'un
biti v prijateljskih odnosih avoir des relations (ali rapports) d'amitié avec quelqu'un, être lié d'amitié, être en termes d'amitié
biti v intimnih odnosih z nekom être intime avec quelqu'un

odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
v odnosu do in rapporto a, riguardo a
prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
pravni odnos rapporto giuridico
ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione

odnòs -osa m odnos: odnos do dela
odnos prema radu

odnòs relación f ; glej odnošaj

odnòs -ôsa m., відно́сини -син мн., відно́шення -я с., ста́влення -я с., стосу́нок -нку ч.

odnòs -ôsa m relaţie; raport

atteggiamento m

1. drža, kretnja:
in atteggiamento supplichevole proseče

2. obnašanje, izraz, drža:
atteggiamento ostile sovražno obnašanje

3. pren. stališče, odnos, naravnanost

attinēnza f

1. zveza, odnos:
non c'è attinenza tra ciò che dici e ciò che fai med tem, kar govoriš, in tem, kar delaš, ni nobene zveze

2. sorodstvena, prijateljska vez

3.
attinenze pl. pritikline, aneksi:
ho venduto il podere e le relative attinenze prodal sem posestvo s pripadajočimi pritiklinami

Attitüde, die, (-, -n) drža; zadržanje, odnos

bearing¹ [bɛ́əriŋ] samostalnik
vedenje, obnašanje, ravnanje; drža (on, upon)
razmerje, odnos, vpliv; zveza; pomen, smisel; ležaj; grbovna slika
arhitektura razpon
navtika smer; obrod

as bearing on glede na
ball bearing kroglični ležaj
beyond bearing neznosen
bearing box (ali housing) ležajni okrov
to consider the question in all its bearings vsestransko pretehtati vprašanje
to lose one's bearing zmesti se, priti v zadrego
past bearing neznosen; ki več ne obrodi
to take one's bearing razgledati, orientirati, znajti se
this has no bearing on the question to nima nobene zveze z vprašanjem
the precise bearing of the word natančen pomen besede
the true bearing of the case dejansko stanje
trunnion bearing tečajni ležaj

Beziehung, die, (-, -en) odnos zveza, Beziehungen, pl , zveze, stiki, povezave; in gewisser Beziehung v nekem smislu; in dieser Beziehung v tem oziru, po tej plati; in keiner Beziehung nikakor ne; in Beziehung auf z ozirom na; in Beziehung bringen/setzen povezati, povezovati; in Beziehung stehen biti povezan/v zvezi z

Bezug, der, (-s, Bezüge)

1. (das Beziehen) prejemanje, einer Wohnung: vselitev

2. Bezüge, pl , prejemki

3. (Überzug) prevleka, preobleka, von Saiteninstrumenten: strune

4. (Zusammenhang) zveza (z), povezava, referenca, odnos (do), nanašanje; Bezug nehmen auf sklicevati se na, navezovati na, dotakniti se (česa); mit/unter Bezug auf z ozirom na

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

commērcio m (pl. -ci)

1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje