Franja

odmika|ti (-m) odmakniti tehnika abrücken, abdrücken, abreißen
odmikati se abrücken
figurativno in die Ferne rücken

odmíkati (-am) imperf. glej odmakniti | odmikati

odmíkati -am odmicati, udaljivati: odmikati ponev od ognja, oči od česa; zadenjski se odmikati iz sobe; ladja se odmika od brega

odmíkati -am nedov., відсува́ти -ва́ю недок., відставля́ти -ля́ю недок.

odmíkati -am (se) nedov.
1. a (se) înlătura, a (se) îndepărta, a (se) muta
2. a (se) retrage
3. a (se) abate, a devia; a (se) decala

odmíkati se -am se nedov., відстава́ти -таю́ недок., відхо́дити -джу недок.

abdrücken stiskati, stisniti; (wegdrücken) odrivati, odriniti, odmikati, odmakniti; ein Gewehr: sprožiti; eine Form: odtisniti, narediti odtis; eine Ader: narediti kompresijo; eine Gasleitung: narediti tlačni preizkus

abduce [æbdjú:s] prehodni glagol
odvračati, odmikati; iztegovati

abreißen^*

1. odtrgati (intransitiv se), (durchreißen) pretrgati, raztrgati (intransitiv se)

2. (abtragen) ein Gebäude: porušiti, Kleider: ponositi; (zeichnen) narisati; Technik odmikati, odmakniti

3. (unterbrochen werden) biti prekinjen, pretrgati se, prekiniti se

detract [ditrǽkt] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
odmakniti, odmikati; odvzeti, odtegniti, zmanjšati; prikrajš(ev)ati; oklevetati, obrekovati; podcenjevati

to detract from s.o.'s reputation oklevetati koga

discostare

A) v. tr. (pres. discōsto) odmakniti, odmikati; oddaljiti, oddaljevati

B) ➞ discostarsi v. rifl. (pres. mi discōsto)

1. odmakniti, odmikati se

2. (divergere) razhajati se, razlikovati se; oddaljiti, oddaljevati se:
discostarsi dal tema oddaljiti se od teme

dislocate [dísləkeit] prehodni glagol
odmakniti, pomakniti, odmikati, odriniti, odrivati
medicina izpahniti; pretresti
figurativno zmesti, dezorganizirati; motiti

îndepărtá -éz

I. vt./vr. oddaljevati (se), oddaljiti (se); odmakniti (se), odmikati (se); razmikati (se), razmakniti (se)

II. vt. odpustiti

înlăturá înlătur vt.

1. odmikati, odmakniti

2. odstranjevati, odstraniti

ìzmicati ìzmičēm, ìzmicāh ìzmicāše
I.
1. izmikati, odmikati
2. odstavljati
3. izmikati se
4. izmikati, krasti
5. izginjati
6. odhajati
II. izmicati se
1. izmikati se
2. uhajati

òdmicati -čēm
I.
1. odmikati: odmicati posude od vatre
2. oddaljevati se, odhajati: on brzo odmiče poljanom
3. ekspr. prodajati se, iti: ova roba dobro odmiče
4. napredovati, odsedati se: pod njegovom rukom rad dobro odmiče
II. odmicati se odmikati se

otkučívati otkùčujēm odmikati: otkučuje uho da ne čuje zakona

rimuōvere^*

A) v. tr. (pres. rimuōvo)

1. odmakniti, odmikati; pren. odvrniti, odvračati:
rimuovere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

2. odstaviti, odstavljati

3. psihol. potlačiti

B) ➞ rimuōversi v. rifl. (pres. mi rimuōvo) odvrniti, odvračati se

scansare

A) v. tr. (pres. scanso)

1. odmakniti, odmikati

2. ogniti, izogibati se

B) ➞ scansarsi v. rifl. (pres. mi scanso) umakniti, odmikati se; stopiti, stopati v stran