Franja

odmakníti se -máknem se dov., відсторони́тися -роню́ся док., відійти́ -дійду́ док.

aberrer [abɛre] verbe intransitif odmakniti se, napraviti odklon; (z)motiti se

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

cȉmnuti -nēm
I.
1. cukniti: probudih ga cimnuvši ga za rukav
2. dobro cimnuti dobro ga cukniti, se ga napiti
II. cimnuti se cukniti, odmakniti se: cimnuti se u lijevo

edge away neprehodni glagol
odmakniti se, oditi, odtihotapiti se

òdbiti ȍdbijēm
I.
1. odbiti: odbiti parče od kamena; odbiti loptu, udarac
2. odkloniti: odbiti ponudu, pomoć, prosioca, darove, poziv
3. zavrniti: odbiti stoku
4. odvrniti, speljati drugam: odbiti vodu, rijeku, trgovinu
5. odstaviti: odbiti tele, dijete od sise
6. odšteti: odbiti šest od dvadeset
7. odtegniti, odbiti: odbiti od plate, od svote, od cijene
8. pripisati: ova mu se greška može odbiti na račun mladosti, na neiskustvo
9. prevaliti: odbiti krivicu na drugoga prevaliti krivdo na drugega
10. odmakniti se, stopiti: odbij lijevo, desno, natrag
II. odbiti se
1. odbiti se: odbiti se od zida; zraci se odbili od zrcala
2. upreti se: nešto mi se jelo odbilo
3. oditi po svetu: odbiti se od kuče
4. odriniti: odbiti se od obale

odmàknuti òdmaknēm
I.
1. odmakniti: odmaknuti stolicu
2. ekspr. odriniti: odmaknuti neprijatelja od naših rovova
3. oddaljiti se, oditi naprej: odmakao je daleko, nećeš ga moći stići
4. vrijeme je daleko odmaklo kar precej časa je minilo
II. odmaknuti se odmakniti se

òdniknuti -nēm
1. odmakniti: odniknuti čašu od usta
2. odmakniti se: živa nikla, a mrtva odnikla

odstúpiti òdstūpīm
1. umakniti se: Nijemci su morali da odstupe pod Moskvom
2. odmakniti se, odstopiti
3. odnehati: odstupiti od traženja

òtisnuti -nēm
I.
1. odtisniti, natisniti: otisnuti knjigu
2. odriniti: otisnuti što niz brdo
3. pognati: otisnuti konja
4. odriniti, oditi: on otište u Kotare ravne
II. otisnuti se
1. odriniti: on se otisnuo na put
2. utrgati se: otisnula se stijena od brda
3. odriniti, odmakniti se: lada se otisnula od obale
4. pognati se za kom: otisnuti se za kim

sheer¹ [šíə]

1. samostalnik
navtika odklon (odmik) od določene smeri, nagel obrat ali odklon od ravne poti

2. neprehodni glagol
navtika napraviti nagel odklon od določene smeri ali ravne poti
figurativno odmakniti se, oddaljiti se (from od)
ločiti se

to sheer off oditi, oddaljiti se, ločiti se; navtika odmakniti se od določene smeri
to sheer up navtika bližati se od strani

shrink^*2 [šriŋk]

1. neprehodni glagol
umakniti se, odmakniti se, odskočiti (from od, pred)
uskočiti se, skrčiti se (tkanina pri pranju), zmanjšati se; zapreti se vase
figurativno plašiti se, bati se, zgroziti se, zlesti vase (od strahu), nerad, proti svoji volji napraviti

2. prehodni glagol
pustiti, da se kaj uskoči, skrči, stisne; dekatirati (blago); zožiti, skrajšati, zmanjšati

to shrink back ustrašiti se, zgroziti se (from ob, pred)
to shrink from doing s.th. nerad kaj napraviti
this flannel does not shrink ta flanela se ne skrči (uskoči)
they shrank under his glance videti je bilo, da bi se pod njegovim pogledom najrajši udrli v zemljo
this soap will not shrink woollens ob tem milu se volnene stvari ne uskočijo
to shrink on a hoop napeti, montirati obroč (na kolo)

wegsetzen odmakniti se; sich über etwas wegsetzen preskočiti (kaj)

weichen² (wich, gewichen) umakniti se, odmakniti se; vom Weg: zaiti (s poti); nicht weichen ne umakniti se, ne odstopiti; nicht von der Stelle weichen ne ganiti se (z mesta); Spannung, Angst, Furcht: popustiti, popuščati; Blut aus dem Gesicht: izginiti

відійти́ -дійду́ док., odíti -ídem dov., odmakníti se -máknem se dov.

відсторони́тися -роню́ся док., odmakníti se -máknem se dov., izmakníti se -máknem se dov.

отваливаться, отвалиться odpadati, odpasti; nagniti se nazaj (na stolu); odmakniti se

отклоняться, отклониться odmikati se, odmakniti se (od smeri);
о. от курса ne držati se smeri

отходить, отойти¹ odhajati, oditi; umikati se, umakniti se, odmakniti se; odtujevati se, odtujiti se; odstopati, odstopiti, odpasti, izginiti;
больной отходит (zast.) bolnik umira;
обедня отходит (zast.) služba božja gre h koncu;
мода отошла ni več v modi;
достояние отошло в чужие руки imetje je prešlo v tuje roke;
земля ещё не отошла zemlja se še ni otajala;
окна отошли okna niso več zamrznjena;
переводчик отошёл от подлинника prevajalec se je oddaljil od izvirnika;
сердце у него ещё не отошло jeza ga še ni minila;
он понемногу тошёл polagoma se je osvestil

aberrō -āre -āvī

1. zabloditi, zaiti, zahajati: a patre Pl., taurus, qui pecore aberrasset L., aberrantes ex agmine naves L.

2. pren.
a) (z abl. instrumenti) (z)motiti se v čem: si aedilis verbo aut simpuvio aberravit Ci., coniecturā aberrare Ci. ep. (prim.: admonitu liber aberrat amor O. zablodi.)
b) oddaljiti (oddaljevati) se, zaiti, zahajati, odmakniti (odmikati) se od česa: a regula naturae, a proposito Ci., animus aberrat a sententia Ci., suspicio aberrat a coniectura Ci. jo zgreši: oratio aberrat ad alia Ci., in melius aberrare Plin. iun., olepševaje oddaljiti se od izvirnika.
c) rešiti (reševati) se česa, razvedriti se: a miseria quasi aberrare Ci. ep., nihil equidem levor, sed tamen aberro Ci. ep.; v pf. = razmišljen biti: ubi non aberravit eius animus Augustus ap. Suet.