Franja

odkri|ti¹ (-jem) odkrivati nekaj pokritega: aufdecken, (narediti dostopno) freilegen; figurativno (razkriti) enthüllen, ans Licht bringen

odkri|ti² (-jem) odkrivati

1. entdecken, ponovno: [wiederentdecken] wieder entdecken, na novo neuentdecken; (iznajti) erfinden; (najti) auffinden; figurativno (ugotoviti) herausfinden, auf (etwas) kommen
X ni ravno odkril Amerike X hat das Schießpulver auch nicht erfunden

odkríti (kar je pokrito) to uncover; (streho) to unroof; (izum) to invent; to discover; (razkriti) to disclose; (ležišče rude) to locate; (opaziti) to find out, to become aware; (skrivnost) to reveal, to disclose; to detect, to lay open, to descry

odkríti goljufijo, sleparijo to show up a fraud
odkríti se to raise one's hat, to take off one's hat (oziroma cap), to bare one's head, to doff one's hat
odkríti komu svoje srce to open one's heart to someone
odkríti se komu to take one's hat off to someone

odkríti découvrir, mettre à jour; déceler, démasquer; dépister, détecter, dévoiler, révéler

odkriti streho, kozico découvrir le toit, la casserole
odkriti posteljo défaire le lit; (spomenik, poslopje) inaugurer
odkriti komu svoje srce, svoja čustva dévoiler son cœur, ses sentiments à quelqu'un
odkriti skrivnost, spletko, zaklad déceler (ali découvrir) un secret, une intrigue, un trésor
odkriti škandal, zaroto, zločin découvrir (ali dévoiler) un scandale, un complot, un crime
odkriti svoje tajne (figurativno) démasquer ses batteries, s'ouvrir à quelqu'un
odkriti bolezen dépister une maladie
odkriti kip dévoiler une statue
odkriti se se découvrir devant quelqu'un, donner un coup de chapeau
odkriti se komu (figurativno) se confier à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un

odkríti (-kríjem) | odkrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoprire; scoperchiare:
odkriti lonec scoprire una pentola
odkriti streho scoperchiare il tetto
Krištof Kolumb je odkril Ameriko Cristoforo Colombo scoprí l'America

2. scoprire, svelare, rivelare; confessare; dichiarare; denunciare; individuare:
odkriti skrivnost confessare un segreto; svelare un segreto
odkriti komu ljubezen fare dichiarazione d'amore a qcn.
misli, da je odkril Ameriko crede, presume di aver scoperto l'America, di aver fatto scoperta
odkriti spomenik inaugurare un monumento
pren. odkriti karte mettere le carte in tavola

B) odkríti se (-kríjem se) | odkrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scoprirsi, togliersi il cappello

2. mostrarsi, manifestarsi

3. šport. smarcarsi

odkríti odkrijem, odkrij -te, odkril -ila, odkrit -a
1. otkriti: odkriti lonec; odkriti glavo
skinuti šešir, kapu; otkriti se; odkriti spominsko ploščo
2. otvoriti: odkriti srce
3. povjeriti (-ver-): odkriti komu skrivnost
4. prepoznati: v njej smo odkrili staro znanko
5. pronaći: v tebi je odkril svojo srečo

odkríti descubrlr; destapar ; (streho) destejar

odkriti posteljo disponer la cama (za ležanje para acostarse); (spomenik) inaugurar, descubrir; fig revelar, divulgar
odkriti komu svoje srcé abrir (ali descubrir) su pecho a alg, sincerarse a alg
odkriti se descubrirse (pred kom ante a alg), quitarse el sombrero
ne se odkriti no descubrirse, permanecer cubierto
odkriti se komu (fig) confiar a alg su íntimo sentir, desahogarse con alg

odkríti -kríjem dov., відкри́ти -ри́ю док., ви́крити -рию док., ви́явити -влю док.

odkríti -kríjem dov.
1. a descoperi, a dezveli, a destăinui, a revela
2. a afla
3.
□ odkriti spomenik a inaugura

odkri|ti se (-jem se) den Hut abnehmen; (pozdraviti) den Hut ziehen

aflá áflu

I. vt.

1. izvedeti

2. odkriti

II. vr.
□ a se afla nahajati se, biti, ležati

aperiō -īre, aperuī, apertum

I.

1. odpreti (odpirati) (naspr. operire, claudere): fores Ter., Cu., portam C., portas Ci., ianuam O., fenestram Cels. (pren.: hanc fenestram Suet. to pot ubrati), oculos Ci., Cu., epistulam, litteras Ci. ali testamentum Suet. odpečatiti, razpečatiti, razvezati, murum cavis L. ali cutem, vulnus Cels. predreti, fundamenta templi L. ali cavernas ali specūs subterraneos T. odkriti, razkriti, izkopati, viam L. utiriti, krčiti, fontium lacūs Varr. fr. ali fontes maximos Corn. ali puteum, novas venas (aquarum) Icti. razkriti = izkopati kaj, omogočiti iztok (iztekanje); pren.: ap. fontes philosophiae Ci. ali eloquentiae Q.; refl.: valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., flos numquam se aperit nisi vento spirante Plin.; medic. (o gnojnih razjedah) predreti (predirati) se: donec ea suppurent et per se aperiantur Cels.

2. pren. odpreti (odpirati), odkri(va)ti, utirati (pot), krčiti (gozd, pot), kaj dostopno (dohodno) narediti: ferro iter S., ventus aperuit incendio viam L., mare quoque novum in Pamphyliam iter aperuerat Cu., ap. saltum L. ali saltum caedendo Cu., populus Rom. aperuit... Pontum naturā vallatum Ci. je odprl (za promet), quod pace omnis Italia erat aperta L. je bila odprta za svoboden promet, incognitum famae orbem terrarum armis aperire L., ver aperit navigantibus maria Plin., ap. Asiam regi Cu., reges et gentes T., si mors Germanici Suriam aperuisset T. ko bi mu... odprla varno vrnitev v Surijo, ap. ludum (šolo) Ci., ludum dicendi, scholam Suet., locum... asylum L. kraj kot zavetišče; z abstraktnim obj.: mihi meae pristinae vitae consuetudinem... interclusam aperuisti Ci., ap. alicui reditum ad suos Ci., locum suspicioni aut crimini Ci. ali occasionem ad invadendum L. ali insidiantibus casum T. priložnost da(ja)ti, nuditi, toreuticen Plin. ugladiti (uglajati) ji pot;
a) (čas, leto) zače(nja)ti: α) pesn.: aperit cum annum taurus V. ko Bik začne leto (ko stopi Sonce v ozvezdje Bika, se začne za kmeta novo leto). β) za cesarjev o tistih, ki so prevzeli konzulstvo prvi dan januarja, da se je leto imenovalo po njih: Plin. iun., Stat.; ap. alicui vacuos honoris menses T. nuditi komu proste mesece časti = nuditi mu proste mesece, v katere lahko vstopi kot konzul.
b) na razpolago dati (kako vsoto): quod DCCC (= 800000 sestercijev) aperuisti Ci. ep.

II.

1. na vidno mesto postaviti, (po)kazati, prikaz(ov)ati, odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati) (naspr. operire, tegere, contegere): aperit ramum, qui veste latebat V., unda dehiscens aperit terram (dno) V., luce aperiente aciem Cu., liquidior lux aperit hostem Cu., dies faciem victoriae latius aperuit T., cum incalescente sole dispulsa nebula aperuisset diem L., ap. corporis partes quasdam Ci., homo misericors caput aperuit Ci. se je odkril, ap. caput alicui S. fr. odkriti se komu, aperto pectore O., apertae pectora matres O.; refl. in med. prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: stellae se aperiunt Ci., multa mirabiliter efficiens (stella Saturni)... tum vespertinis temporibus delitescendo, tum matutinis rursum se aperiendo Ci., quia tum occultantur, tum rursus aperiuntur (stellae) Ci., aperientur maiorum imagines Ci., aperitur Apollo (Apolonovo svetišče) V.

2. pren. na dan spraviti (spravljati), razkri(va)ti, razode(va)ti, (po)kazati, naznaniti (naznanjati) (naspr. occulere, occultare, tegere): ap. occulta quaedam et quasi involuta Ci., sententiam suam Ci., frontes hominum Ci., dementiam, suos sensus N., consilium suum, causam consilii sui, coniurationem, socios sceleris S., futura V., T., casus futuros O., errorem L., fugae causam Cu., ap. quae compererat Cu. izdati, illud maleficium non modo non occultari, sed etiam aperiri debet Ci., tota via eius aperiebatur Ci., nec uspiam ruris aperitur ille Ap. ga niso izsledili; refl. in med.: coacti necessario se aperiunt Ter. se pokažejo prav taki, kakršni so, dum se res ipsa aperiret N. bi prišla sama na dan, tum sumus incauti studioque aperimur in ipso O. Z de: si de clementia... nostra, qua in alios usi sumus, aperiemus Corn.; z odvisnim vprašanjem: quid agatur, aperiam Ci., ne se ipse aperiret, quis esset L. da se sam ne bi izdal, qualis esset, aperuit in bello N.; z ACI: cum... directae in se prorae hostes appropinquare aperuissent L., aperiens se... hominibus solere esse amicum N.; z inf.: aperuisse videbatur omnia in sua potestate esse velle N. — Od tod pt. pf. apertus 3, adv. -ē

I.

1. odprt, razkrit, nepokrit, nezakrit, nezaslonjen, gol (naspr. opertus, tectus): caput Kom., Varr. fr., Sen. ph. gola, lectica Ci., naves Ci., L. idr. „odprte“ = brez krova, latus, humerus C. ali corpora Romanorum L. ne zaslonjena, ne pokrita (s ščitom, oklepom); pesn.: aether, caelum V. jasno, vedro.

2. pren.
a) očiten, razviden, jasen: iracundiae occultae, blanditiae apertae Ci., simultates partim obscurae, partim apertae Ci., habeo rem non dubiam, sed apertam atque manifestam Ci., quid rem parvam et apertam magnam et suspectam facimus? L., aperti clamores L., quis apertior in iudicium adductus est? Ci. kot očitnejši zločinec, z očitnejšo krivdo; adv. apertē očitno, javno, vsem na očeh: dic, audacter et aperte Ci., ap. rem petere, hostem videre, adulari, mentiri Ci., resistere S., amare O., eum dolorem tulit paulo apertius Ci. je preveč kazal, facit apertissime contra legem Ci., apertissime empta praetura Ci.; apertum est z ACI očitno je, jasno je ko beli dan, gotovo je: ap. est esse aliquod numen praestantissimae mentis Ci., fuit apertum... Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N.; subst. neutr.sg. aliquid in aperto est očitno, jasno je kaj: pauca supra repetam, quo ad cognoscendum omnia illustria magis magisque in aperto sint S., ceterum invidia in occulto, adulatio in aperto erat T.
b) (o govoru in govorniku) razločen, razumljiv, jasen: narratio Ci., Q., sit (periodus) aperta, ut intellegi possit Q., Cicero... apertus est satis Q., apertius ius populi atque legum Ci., apertis (apertissimis) verbis Ci., Gell., aperta professione Iust., aperte palamque dicere Ci., dicam apertius Ci., apertissime studium suum profiteri Ci.
c) (o mišljenju) odkrit(osrčen), ne prikrit, prostodušen (naspr. obscurus): homo, animus Ci., aperior in dicendo Ci., aperte loqui, narrare Ter., aperte scribere Ci.; v slabem pomenu = nesramno predrzen, grob, surov, robat, neprijeten, zarobljen: quid apertius? Iuv., ille, ut semper fuit apertissimus, non se purgavit Ci., apertus in corripiendis pecuniis Ci., tam aperte fallere Ter., aliquem aperte insimulare Ci. —

II.

1. odprt, nezaklenjen (naspr. opertus, clausus): apertam curiam vidit post Caesaris mortem Ci., aperto ostio dormire Ci. pri odprtih vratih; preg.: nisi, ut dicitur, apertum pectus videas Ci. odkritosrčen; odprt, prost, plan, pristopen, dostopen, dohoden: regio N., locus Ca., ante aedem Cereris in aperto ac propatulo loco Ci., loca aperta, apertiora C., campus apertus V., aperti campi O., apertissimi campi C., campi ad dimicandum aperti L., via patens apertaque L., per apertum limitem T., iter tutum apertumque Cu., vastum atque apertum mare, vastissimus atque apertissimus Oceanus C., caelum ex omni parte patens atque apertum Ci., huius domus est nostris hominibus apertissimus Ci., ne nuda apertaque Romanis Africa ab Sicilia esset L., Peloponnesus... nulli apertior quam navali bello L. Pogosto subst. apertum -ī, n plano, odprto polje, poljana, planjava: in aperto castra locare, communire L., ex aperto... vim per angustias facturas L., per apertum fugientes cervos iaculari H., apertum petere Sen. ph., ex aperto et abdito... aquarum fiet eruptio Sen. ph. s površja in iz globine; pl.: in aperta prodire Plin., naves disicere in aperta Oceani T. v morske daljave, širine.

2. met. kar se dogaja na planem (odprtem) polju: acies, proelium L. = pesn. Mars O.

3. pren. odprt, pristopen, izpostavljen čemu: aditus in templum est apertus nemini Ci., aperta beate vivendi via Ci., nihil se tam clausum... posse habere, quod non istius cupiditati apertissimum... esset Ci., parum aperti ad percipiendum animi (puerorum) Q. premalo dojemljiv duh, prim.: apertum ingenium Lact. odprta = bistra glava; haec apertiora sunt ad reprehendendum Ci. graji bolj izpostavljeno (podvrženo); (poklas.) in aperto est lahko izvedljiv(o) je, lahko je, ni treba nobenega premišljevanja niti velikega truda: vota virtusque in aperto T., in ap. deinde curatio est Cels.; z inf.: cum... hostes aggredi in ap. foret T., agere memoratu digna magis in ap. erat T. je bilo lažje.

Opomba: Star. fut. I. aperībō: Pl., Pomp. fr.

apprendre* [aprɑ̃dr] verbe transitif zvedeti; naučiti se (quelque chose česa); odkriti (skrivnost); slišati; sporočiti, javiti; (na)učiti (quelque chose à quelqu'un kaj koga)

apprendre une nouvelle par la radio zvedeti novico po radiu
apprendre un texte par cœur naučiti se besedila na pamet
apprendre l'allemand (na)učiti se nemščine
apprendre à lire, à écrire, à compter učiti se brati, pisati, računati
apprendre à connaître spoznati
apprendre aux élèves les verbes irréguliers (na)učiti učence nepravilnih glagolov
je t'apprendrai à me répondre ainsi ti bom že pokazal tako mi odgovarjati!
il m'apprend à faire du ski uči me smučanja
l'avenir nous l'apprendra bodočnost nam bo to pokazala
cela m'apprendra à vivre to mi bo v pouk

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

aufdecken

1. odkriti, odkrivati, ein Geheimnis: razkriti (sich se)

2. den Tisch: pogrniti, pregrniti

auffinden^* odkrivati, odkriti, Verborgenes: razkriti; (finden) najti

aufschlagen^*

1. (aufprallen) (auf) udariti (ob), treščiti (na), pasti (na), prileteti (na), trčiti (ob)

2. (klopfen auf) udarjati (po), tolči (po) ein Ei: razbiti, eine [Nuß] Nuss: streti, treti (öffnen) odpreti

3. den Kragen, den Hutrand: zavihati, die Bettdecke, die Karten: odkriti, einen Schleier, Vorhang: dvigniti

4. (aufstellen) postaviti; ein Quartier aufschlagen nastaniti se

5. beim Preis: dvigniti, zvišati (ceno), pribiti (na ceno)

6. Sport servirati

7. Feuer: vzplamteti

8. beim Stricken: nasnuti

9. sich aufschlagen ein Knie usw.: raniti si (koleno itd.)

ausmachen

1. (ausschalten) ugasiti, odklopiti

2. (erledigen) opraviti; (vereinbaren) dogovoriti se za, domeniti se za, določiti

3. (bilden) biti, tvoriti, dajati, (betragen) znesti, znašati

4. (erkennen) videti, zapaziti, odkriti, najti, prepoznati, razpoznati; (feststellen) ugotoviti, ugotavljati viel/wenig ausmachen veliko/malo pomeniti; das macht nichts aus nič ne de, nič ne stri; würde es dir etwas ausmachen... ali bi te motilo...; wenn es Ihnen nichts ausmacht če nimate nič proti

bare¹ [bɛə] prehodni glagol
odkriti, razgaliti, sleči

to bare one's head odkriti se
to bare one's heart zaupati se komu

bewray [biréi] prehodni glagol
arhaično odkriti, izdati