Franja

obsodi|ti [ó] (-m) obsojati pravo verurteilen (na zu) (tudi figurativno); figurativno verdammen
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
obsoditi na zaporno kazen eine Freiheitsstrafe verhängen
figurativno vnaprej obsoditi vorverurteilen

obsodíti to sentence (na smrt to death); to condemn (na smrt to death); to find guilty (of), to give judgment against

obsodíti na globo to fine
vnaprej obsodíti to prejudge, to foredoom
obsodíti na plačilo stroškov to award costs against someone
obsodíti na težko delo to sentence to hard labour
obsodíti na 5 let ječe to sentence to five years' imprisonment
pogojno obsodíti to put on probation
obsodíti pogojno na eno leto to bind over for a year

obsodíti condamner

obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis

obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.

1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico

2. accusare:
po krivem obsoditi accusare ingiustamente
ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido

obsodíti i obsóditi -im, obsodi -ite, obsodil -ila, obsojen -a osuditi: obsoditi koga na smrt, obsoditi na ječo
osuditi na zatvor

obsodíti sentenciar; condenar

sodno obsoditi sentenciar en justicia
obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados)

obsodíti -sódim dov., засуди́ти -суджу́ док., присуди́ти -суджу́ док., осуди́ти осуджу́ док.

obsodíti -sódim dov. a condamna

aburteilen obsoditi; Straftaten: soditi za

adjudge [ədžʌ́dž] prehodni glagol (to, unto)
prisoditi, prisojati; obsoditi, obsojati

anatemizzare v. tr. (pres. anatemizzo)

1. relig. izobčiti, prekleti

2. redko, knjižno obsoditi

cast¹ [ka:st] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, lučati; odvreči, zavreči; povreči, splaviti; obsoditi; bljuvati; goliti, leviti se; zgubiti, zgubljati (zobe); deliti vloge; izračunati; odpustiti (vojake)
pravno obsoditi na plačilo stroškov; uliti, ulivati; zviti se (les); križariti
preteklik & pretekli deležnik od cast

to cast anchor usidrati se
to cast aspersion on s.o. očrniti koga
pravno to be cast zgubiti pravdo
to cast beyond the moon delati fantastične načrte
to cast the blame on s.o. for s.th. valiti krivdo na koga zaradi česa
cast down potrt
to cast dust in s.o.'s eyes metati komu pesek v oči
cast for s.th. primeren za kaj
to cast lots žrebati
cast in the same mould narejen po istem kalupu
figurativno cast in a cart zapuščen
to cast into s.o.'s teeth očitati komu
cast iron lito železo, grodelj
to cast loose odvezati (čoln)
to cast a vote glasovati
to cast the lead meriti morsko globino
to cast spell on s.o. ureči, začarati koga
figurativno to cast stones at s.o. obsojati obnašanje koga
to cast skin leviti se
to cast into a sleep uspavati
to cast into prison zapreti v ječo
the play is well cast igra je dobro zasedena

censurer [sɑ̃süre] verbe transitif cenzurirati; kritizirati, grajati, ne odobravati; religion obsoditi, naložiti disciplinsko kazen

censurer un article, une émission prepovedati objavo članka, oddajo

conclure* [kɔ̃klür] verbe transitif zaključiti, skleniti, (do)končati; sklepati (quelque chose de quelque chose kaj iz česa, à quelque chose na kaj); verbe intransitif odločiti se, izreči se (à za); figuré voditi k; juridique predlagati (à quelque chose kaj); obsoditi (à na)

conclure un mariage, le marché, un pacte, la paix skleniti zakon, kupčijo, pakt, mir
conclure son allocution zaključiti svoj nagovor
j'en conclus que ... iz tega sklepam, da ...
ce témoignage conclut contre lui to pričevanje dokazuje proti njemu
les experts ont conclu à la responsabilité totale izvedenci so se izrazili za popolno odgovornost
les juges conclurent à l'acquit-tement sodniki so se izrekli za oprostitev (obtoženca)
marché conclu! velja! kupčija je sklenjena!

condamná condámn vt. obsojati, obsoditi

condamner [kɔ̃dane] verbe transitif, juridique obsoditi (à na); obsojati, grajati, zavračati, odklanjati, ne odobravati, kritizirati; prepovedati (knjigo); prisiliti

condamner à deux ans de prison obsoditi na dve leti zapora
condamner la violence, le mensonge obsojati, grajati nasilje, laž
condamner à être pendu obsoditi na smrt z obešenjem
condamner à la peine capitale, à mort obsoditi na smrt
condamner un malade (médecine) obupati nad bolnikom
condamner une porte, une voie zazidati vrata, zapreti pot za prehod
avoir condamné sa porte (figuré) ne sprejemati obiskov, nikogar ne sprejeti
mon métier me condamne à vivre souvent éloigné de ma famille moj poklic me često prisili, da živim pročod družine
se condamner priznati se za krivega

condannare v. tr. (pres. condanno)

1. pravo obsoditi:
condannare all'ergastolo obsoditi na dosmrtno ječo
condannare per furto obsoditi zaradi kraje

2. ekst. obsoditi, obsojati; grajati

3. ekst. prisiliti, primorati:
condannato all'immobilità prisiljen na nepremičnost in mirovanje

4. ekst. (dichiarare inguaribile) razglasiti za neozdravljivega

condemn [kəndém] prehodni glagol (of česa)
obsoditi, zavreči, izločiti; grajati; smatrati za neozdravljivega; zaseči, konfiscirati; neprepustno zamašiti

his looks condemn him oči ga izdajajo

condemnō -āre -āvī -ātum (cum in damnāre)

1. (o sodniku) obsoditi (obsojati), za krivega spozna(va)ti: innocens, si accusatus sit, absolvi potest, nocens, nisi accusatus fuerit, condemnari non potest Ci., hunc hominem Veneri absolvit, sibi condemnat Ci. globo prisodi sam sebi, condemnari praesentem L.; z dvojnim acc.: c. aliquem absentem Ci.; z gen. criminis: qui erant ipsi ambitūs condemnati Ci., rerum capitalium condemnati Ci., S., hominem iniuriarum condemnare Ci. zaradi krivic; z gen. pretii: civem capitis c. Ci. na smrt obsoditi, condemnari sponsionis Ci. obsoditi se na globo; tudi z abl.: condemnastis Scamandrum quo crimine? Ci. zaradi kakšne krivde?, ab adseculis tuis quadruplo condemnari Ci., c. denis milibus aeris L., capite Suet. ali capitali poenā Suet., Icti. na smrt; z de (za kaj, zaradi česa): de pecuniis repetundis, de vi Ci., de alea condemnatum … restituit Ci., c. aliquem de ambitu Suet.; z ad ali in (na kaj): ad metalla Suet. na suženjstvo v rudnikih, in antliam Suet. na suženjstvo pri samotežnem kolesu, ad bestias Icti. na boj z zvermi, ad mortem Lact., ad pecuniam, in solidum Icti.; s samim acc.: certam pecuniam, usuras usurarum Icti.; condemnari arbitrium pro socio Ci. od sodišča biti obsojen kot kupčijski družnik, illum libertum illi patrono HS X milia c. G. onega osvobojenca obsoditi, da plača onemu zavetniku …; s finalnim stavkom: condemnatus, ut pecuniam solvat Icti.

2. (o tožniku) doseči, da koga obsodijo, doseči obsodbo koga: quem per arbitrum circumvenire non posses, … hunc per iudicem condemnabis, …? Ci., ego hoc uno crimine illum condemnem necesse est Ci., si quem L. Gelli libertus furti condemnavit Ci., Cn. Pisonem accusavit condemnavitque Suet.

3. pren.
a) koga obsoditi (obsojati) = (o)kriviti, (ob)dolžiti: iam me ipse inertiae nequitiaeque condemno Ci., senatum crudelitatis c. Ci., summae se iniquitatis condemnari debere C.
b) obsoditi (obsojati) kaj, grajati, ne odobriti (odobravati) česa: Gabinii litteras insigni quādam notā atque ignominiā novā c. Ci., tuum factum non esse condemnatum iudicio amicorum Ci., c. factum aliquid C. in Ci. ep.
c) voti condemnatus Tit. fr. dolžan svojo obljubo izpolniti (ker mu je bila uslišana prošnja).

condenar obsoditi (a na); grajati, ne odobravati; zazidati (vrata)

condenar a muerte, condenar a diez años de prisión obsoditi na smrt, na 10 let ječe
condenarse (večno) pogubljen biti