Franja

obrv ženski spol (-i …) die Augenbraue, die Braue
črtalo za obrvi der Augenbrauenstift

obrv samostalnik
ponavadi v množini (lok dlak) ▸ szemöldökPovezane iztočnice: črtalo za obrvi, svinčnik za obrvi

obŕv eyebrow; brow

namršiti obŕvi to raise one's eyebrows, to knit (ali to wrinkle, to contract) one's brow; to frown, to scowl
črtalo za obŕvi eyebrow pencil
kozmetičen preparat za barvanje obŕvi in trepalnic mascara

obŕv sourcil moški spol

črtalnik za obrvi crayon moški spol à sourcils

obŕv (-i) f pl. obrvi sopracciglia (sing. -o)

obŕv -i ž obrva: nasršiti -i
naježiti obrve; košate, nasršene -i; črtalo za -i

obŕv ceja f

črtalnik za obrvi lápiz m para las cejas

obŕv -i ž., брова́ -и́ ж.

obŕv -i ž sprânceană

Augenbraue, die, obrv

Braue, die, (-, -n) obrv

brow¹ [brau] samostalnik
obrv, čelo; izraz obraza; skalni rob, strmina

to clear up one's brow razveseliti se
to knit (ali bend, wrinkle, contract) one's brow gubati čelo
by the sweat of one's brow v potu svojega obraza

ceja ženski spol obrv; pas oblakov (na nebu); gorski vrh

tener a/c entre ceja y ceja neprestano na nekaj misliti
tener a uno entre ceja y ceja koga v želodcu imeti, jeziti se na koga
arquear las cejas debelo (po)gledati
quemarse las cejas od učenja (skoraj) vid izgubiti
hasta las cejas do skrajnosti

ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)

1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz

2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se

3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste

4. (pl. -glia) biol. migetalka

eyebrow [áibrau] samostalnik
anatomija obrv

eyebrow pencil črtalo za obrvi

ȍbrva ž
1. obrv: skupiti, nabrati -e; pripeti se na -e
2. dial. ozare, vrati: obrva njive, polja; lijevom -om polja požeškoga ob levem robu požeškega polja

sopracciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia) obrv

sourcil [sursi] masculin obrv

s'épiler les sourcils (iz)puliti si obrvi
froncer les sourcils namrščiti obrvi, nagrbančiti čelo
hausser les sourcils nos vihati

sprânceánă -ene f obrv

supercilium -iī, n (gl. cilium)

I.

1. obrv, v sg. (pogosto kolekt. = obrvi): O., Lucr., Cels., Petr., Q., Plin. iun., Iuv., Amm., Cl. idr., supercilium salit (kot ugodno znamenje) Pl., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., hirsutumque supercilium promissaque barba V., deme supercilio nubem H. s čela, cilium est folliculus, quo oculus tegitur unde fit supercilium P. F.; pesn.: imperium … Iovis … cuncta supercilio moventis H. z migljajem obrvi, z namigom obrvi, z očesnim migljajem; tako tudi: adnue sidereo laeta supercilio Cl.; nav. v pl.: Tit. fr., Varr., Cels., Plin., Q., Suet. idr., tortis superciliis, contracta fronte Pl., capite et superciliis semper rasis Ci., ipsum caput et supercilia illa penitus abrasa Ci., ex … superciliorum aut remissione aut contractione … facile iudicabimus Ci., nec sedeo duris torva superciliis O., quem dicere nolo nomine, ne tollat rubra supercilia Cat. da ne dvigne od jeze rdečih obrvi = da se ne razjezi, supercilia attrahere ali subducere Sen. čelo nab(i)rati v gube, (na)gubati čelo, čelo (na)gubančiti = zresniti (zresnobiti) lice.

2. meton.
a) resnobni obraz, resnobnost, strogost, čemernost: Plin. iun. idr., quas (sc. libidines) fronte et supercilio, non pudore et temperantia contegebat Ci., supercilii matrona severi O., censorium supercilium Sen. rh., Val. Max., triste supercilium durique severa Catonis frons Mart., terrarum dominûm pone supercilium Mart.
b) ošabnost, prevzetnost, napihnjenost, napuhnjenost, napuh, domišljavost, nadutost, predrznost, aroganca, arogantnost, moževanje, šopirjenje, visokoglavost = Amm., Vop. idr., quid ego de supercilio dicam, quod tum hominibus non supercilium, sed pignus rei publicae videbatur? Ci., hunc Capuae Campano supercilio ac regio spiritu cum videremus Ci., divitiis demere supercilium Sen. ph., sed forma, sed aetas digna supercilio Iuv., si eum magnis virtutibus adfers grande supercilium Iuv. —

II. metaf.

1. višina, viš, vrh, hrib, vzpetina, vršina, vzvišen rob, rt, napušč: supercilium quoddam excelsum nacti Auct. b. Afr., supercilium tumuli L., expeditos … ad levem armaturam infimo stantem supercilio ducit L. ob vznožju vzpetine, supercilium clivosi tramitis V.; pesn. = vrh grmade: molle supercilium Stat.; occ.
a) breg, rob brega: supercilium amnis Ap., supercilia Nili, fluminis Rheni, riparum fluminalium Amm.
b) obrežje, obala: supercilia eius sinistra Amm.

2. kot arhit.t. t.
a) moleči rob, premol, molečina, obrobek: una pars fiat cum suis astragalis et supercilio superior trochilus Vitr.
b) nadprážnik, nadprážje, preklada: crassitudo supercilii Vitr., itinerum supercilia Vitr. oboki (obočje) nad hodniki.