Franja

Zadetki iskanja

  • obregn|iti se [é] (-em se) ob (jemanden/etwas) rempeln, anrempeln (tudi figurativno)
    grobo se obregniti ob koga: (jemanden) anfahren
  • obrégniti se to snub (ob koga someone), to rebuke someone, to fly at someone, to blow someone up
  • obrégniti se (-em se) perf. glej obregati se | obregniti se
  • obrégniti se -em se
    1. obrecnuti se na: obregniti se ob koga, ob netovariško vedenje
    2. okositi se, osjeći (-se-), se na koga: obregnil se je na ženo
    3. ljutito odgovoriti: kaj mi mar, se je obregnila
  • obrégniti se

    obregniti se ob koga regañar con violencia a alg; hablar con brusquedad (ali con aspereza) a alg
  • apostrofá -éz vt. obregniti se
  • apostropher [-fe] verbe transitif obregniti se (quelqu'un ob koga), nahruliti, nadreti
  • brȅcnuti -nēm
    I.
    1. odjekniti, zazvoniti: zvonce brecnu
    2. ekspr. zadeti: njega brecnuše te riječi
    II. brecnuti se
    1. zadreti se, obregniti se: brecnuti se na koga
    2. trzniti, ustrašiti se: ona se na to pitanje brecnula, kao da mu se nikada nadala nije
  • dŕnuti dr̂nēm
    I.
    1. cukniti: srdito je drnula žicu prediva koja se prekide; drnuti uzdom
    2. udariti, lopniti: drnuti koga buzdovanom
    3. ugrizniti, popasti: drnulo ga pseto
    4. ekspr. kaj malega prigrizniti
    II. drnuti se
    1. razjeziti se, raztogotiti se
    2. obregniti se: drnuti se na koga
  • iskòsiti ìskosīm, iskósiti ìskōsīm
    I.
    1. pošev, poševno, postrani postaviti, obrniti: iskosi malo tu fotelju; ovu dasku treba da iskosimo uza zid da se penjemo uz nju; ona iskosi telo da bi lakše provukla kukove izmedu naslona od stolica; malo iskosih glavu i ugledah prijatelja
    2. iskositi oči grdo pogledati: usred smeha on iskosi oči i poče da grdi
    II. iskositi se
    1. pošev, počez se postaviti: što si se iskosio tako, te ne mogu da prodem; tako ona viknu i iskosi se prema dućanu
    2. postaviti se komu po robu: iskositi se na koga
    3. obregniti se, zadreti se, zarežati na koga: kakve pare da dam, iskosi se muž na ženu
  • ìzbrecnuti se -nēm se zadreti se, obregniti se: on se izbrecnu na mene
  • kȁčiti -īm
    I.
    1. izobešati: kačiti zastavu
    2. obešati: pralja je kačila rublje na uže
    3. obesiti: kačiti kome nešto odostrag na leda
    4. ko je jači taj i kači močnejši zmaguje
    II. kačiti se
    1. obesiti se, obešati se: plakala je dok je odlazila i kačila mu se o vrat; svima se kači o vrat
    2. povzpeti se, vzpenjati se: kačiti se u toranj, u munaru, na treći sprat
    3. zatikati se, zadevati se: prodoše kola kraj nas kačeći se o ogromne suncokrete; pantalone mu se kačile za leskovo žbunje
    4. dotakniti se, dotikati se, obregniti se, obregovati se: ne kači se oko njega; tuga je neka obuzme pa se onda kači za svaku reč
  • òbrecnuti se -nēm se obregniti se, zadreti se: obrecnuti se na koga
  • òprčiti se -īm se dial. obregniti se
  • òsjeći se osijèćēm se (ijek.), òseći se oséčēm se (ek.) ekspr. obregniti se, zadreti se: osjeći se na koga
  • pridŕnuti se prìdr̄nēm se
    1. pobesneti, razjeziti se: ljutit Marko, pa se pridrnuo
    2. obrniti se: pridrnuti se u postelji
    3. obregniti se: pridrnuti se na koga
  • rabrouer [rabrue] verbe transitif, familier nahruliti, ozmerjati, nadreti, obregniti se, zarežati se
  • zàkačiti -īm
    I.
    1. speti: zakačiti vagone, dva vagona
    2. pripeti: zakačiti što čiodama, iglama; zakačiti junaku orden, perjanicu
    3. zatakniti: zakačiti prste u džepove od prsluka; zakačiti što za ogledalo
    4. obesiti: zakačiti kaput na čiviluk
    5. zadeti: kroz šumu možeš provući nekoliko piastova da ne zakačiš o drvo; zakačiti koga govorom, kritikom
    6. oplaziti: malo sam ranjen, zakačilo lijevu ruku
    7. ekspr. opiliti: zakačiti koga za hiljadarku
    8. zbosti: umjela je da zakači, ali nikad nije vrijeđala
    II. zakačiti se
    1. zatakniti se: košulja se u rijeci zakačila za kamen; ventil se zakačio, pa prestao da radi
    2. ekspr. obesiti se na koga: zakačiti se na koga
    3. obregniti se: kad pjesnik hoće da se malo zakači za neko lice, on to čini sa mnogo ukusa
  • zàkinuti -nēm
    I.
    1. utrgati: zakinuti komu od plate, od zarade
    2. pritrgati si: zakinuti od svojih usta
    3. zagrabiti: pod grlom ju zakinuo zubom
    II. zakinuti se obregniti se: ne znaš ti, bolan, mene!, kivno se zakide seljak
  • anrempeln zaleteti se v, obregniti se ob (tudi figurativ)