Franja

oblači|ti se (-m se) pooblačiti se sich umwölken

oblačíti se (-ím se) perf. refl.

1. annuvolarsi, coprirsi di nuvole (tudi impers.)

2. ekst. rannuvolarsi, turbarsi in volto

oblačíti se -í se nedov., v 3. os., хму́ритися -риться недок.

oblačíti se *-čí se nedov. a se înnora

acelajarse (po)oblačiti se

annuvolare

A) v. tr. (pres. annuvolo)

1. prekriti z oblaki

2. pren. zamračiti, zatemniti; zastreti, zastirati:
la notizia gli annuvolò la mente novica mu je zamračila um

B) ➞ annuvolarsi v. rifl. (pres. mi annuvolo)

1. oblačiti se

2. pren. mračiti se (obraz)

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

coprire^*

A) v. tr. (pres. cōpro)

1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho

2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške

5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo

6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo

7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti

B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

2. braniti se, zavarovati se

3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti

4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo

gloom² [glu:m]

1. prehodni glagol
zatemniti; užalostiti; zasenčiti

2. neprehodni glagol
mračiti, oblačiti se; slutiti, nejasno videti; biti mrk, potrt, žalosten

înnorá *-eáză vt. (po)oblačiti se, pomračiti se

nadijèvati nàdijevām (ijek.), nadévati nàdēvām (ek.)
1. nadevati nase, devati nase, oblačiti se: nadijevati haljine na se
2. vzdevati: nadijevati imena
3. nadevati: nadijevati kobasice

naoblačívati se -blàčujēm se oblačiti se

navláčiti nàvlāčīm
I.
1. vlačiti na
2. oblačiti: navlačiti navlaku na jastuk, rukavice na ruku
3. privlačiti
4. brusiti: navlačiti nož, brijački nož
5. prevlačiti: navlačiti magnet
6. preoblačiti: navlačiti postelju
7. nakopavati si: navlačiti bolesti
II. navlačiti se
1. oblačiti se
2. zbirati se: oblaci se navlače
3. ekspr. dajati se, trgati se: navlačiti se s djecom

òpravljati -ām
I.
1. popravljati: opravljati kuću
2. oblačiti
3. odpravljati, pošiljati
4. pripravljati
II. opravljati se
1. popravljati se
2. oblačiti se: dok je mogla, opravljala se lijepo
3. odpravljati se: opravlja se vojvoda Janko na Kosovo ravno
4. pripravljati se

rabbruscare

A) v. intr. (pres. rabbrusco)

1. toskansko oblačiti se

2. pren. pomračiti se (obraz)

B) v. intr. impers. pooblačiti se

ragnare, ragnarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ragno)

1. obl. biti oguljen, natrgan, obrabljen

2. oblačiti se, prekriti se z oblaki

rannuvolare

A) v. tr. (pres. rannuvolo) pooblačiti; pomračiti

B) ➞ rannovolarsi v. rifl. (pres. mi rannuvolo)

1. oblačiti se

2. pren. pomračiti se (obraz)

rivestire

A) v. tr. (pres. rivēsto)

1. ponovno obleči, oblačiti

2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna

3. obložiti, oblagati

4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati

5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj

B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)

1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se

2. preobleči, preoblačiti se

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

хму́ритися² -риться недок., oblačíti se -í se nedov., v 3. os.