Franja

občin|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Gemeinde, die Kommune, die Ortsgemeinde; (cerkvena Kirchengemeinde, domovinska Heimatgemeinde, mestna Stadtgemeinde, ki vzdržuje šolo Schulgemeinde, pobratena Partnergemeinde, podeželska Landgemeinde, prva Urgemeinde)
… občine/občin Gemeinde-
(skupnost Gemeindegemeinschaft, zveza Gemeindeverband, direktor Gemeindedirektor, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, področje/ozemlje das Gemeindegebiet, središče das Gemeindezentrum, religija vodja der Gemeindeführer)
po občinah gemeindeweise
izven občine gemeindefrei

občin|a² [ó] ženski spol (-e …)
katastrska občina die Katastralgemeinde, die Gemarkung
meje katastrske občine die Gemarkungsgrenze

óbčina commune; (mestna) community, township, municipality

podeželska óbčina (civil, rural) parish, rural community
óbčina Ptuj the Ptuj Commune
Zbor občin the Chamber of Communes
cerkvena óbčina congregation

óbčina commune ženski spol

mestna oblina municipalité ženski spol, commune urbaine
cerkvena oblina paroisse ženski spol
oblina (sedež) mairie ženski spol

óbčina (-e) f comune; municipio; comunità; ekst. pog. amministrazione comunale; palazzo municipale; hist.
predsednik občine sindaco; (pod fašizmom) podestà
katastrska občina comune catastale

óbčina ž općina, opština

óbčina municipio m (mestna urbano)

podeželska občina municipio m rústico; Arg, Chile, Perú comuna f
predsednik občine alcalde m (rural); A intendente m municipal

óbčina -e ž., общи́на -и ж.

óbčina -e ž
1. municipiu; comună
2. primărie

katastrska občina ženski spol die Katastralgemeinde, die Gemarkung
meja katastrske občine die Gemarkungsgrenze

prva občina ženski spol religija die Urgemeinde

behetría ženski spol skupnost, občina, soseska; nered

c kratica

1. circa približno

2. comune občina

3. città mesto

4. fiz. hitrost svetlobe

5. centesimo cent

6. ekon.conto konto, knjigovodski račun

cīvitās -ātis, gen. pl. civitatum, redk. (pri C., S., L.) -ium, f (cīvis)

1. abstr. državljanstvo, državljanske pravice: lege Iulia civitas est socis et Latinis data, qui civitatem non haberent Ci., aliquem civitate donare Ci., aliquem in civitatem accipere, adscribere Ci. ali ascis cere L., civitatem habere, adipisci Ci. ali assequi T., civitatem amittere, adimere Ci., ius civitatis Ci. pravice, ki jih ima kdo kot državljan, iure nostro mutare civitatem nemo potest Ci., Volaterranis Sulla, comitiis centuriatis civitatem eripere non potuit Ci., civitate carere Auct. b. Afr., civitatem petere Suet.; pren.: civitate Romana donare agricolationem Col., oratio civitate donata Q., verbo civitatem dare Suet.

2. met. konkr.
a) državljanstvo = državljani, skupnost državljanov: moleste fert civitas et queritur Ci., c. commota est Ci., unum hominem pluris quam cunctam civitatem fuisse N., ei obviam universa civitas in Piraeum descendit N.
b) occ. občina, država, narod: c. Helvetia C., Ubiorum C., bello civitatem persequi Ci., navem tibi dat Milesia civitas Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., post civitatem a L. Bruto liberatam Ci., civitates condere novas aut conservare iam conditas Ci., civitatem instituere Ci., primus Graecae civitatis N. iz grške države, Saguntum foederata civitas N., civitates valentiores opibus L., verso civitatis statu T.; pren.: una c. communis deorum atque hominum Ci., c. Stoicorum T. skupnost.

3. mestna občina, mesto (kot skupnost vseh meščanskih stanov); Ci. loči natančno: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus; toda poklas., redkeje predklas. je civitas = urbs mesto sploh: miserat civitas Lingonum dona T., muri civitatis T., munita c. Iust., civitatem incendere Enn. fr. ali expugnare Q., errare per totam civitatem Petr.; včasih = urbs mesto, t. j. Rim: Sen. ph., T.

clocher¹ [klɔše] masculin zvonik, cerkveni stolp; župnija, občina, kjer je zvonik

esprit masculin de clocher lokalni patriotizem
querelles féminin pluriel de clocher lokalni, nepomembni prepiri
revoir son clocher (familier) zopet videti svoj rojstni kraj

commune¹ [kɔ́mju:n] samostalnik
občina, komuna

Commune (of Paris) pariška komuna

commune [kɔmün] féminin občina

commune d'origine domovinska občina
la Chambre des communes, Les Communes Spodnja (poslanska) zbornica (v Angliji)
la Commune pariška komuna (1870)

commūnis (st.lat. commoinis) -e (cum in mūnia; prim. lat. mūnus, st.lat. moenos menjalna storitev, mūnia povratna opravila, immūnis prost storitev, mūniceps, mūnicipium, st.lat. moinicipiis: lacijska municipia = mesta s samoupravo so imela do Rima enake dolžnosti [mūnia] kakor cives Romani; prim. še sl. mena, menjati, nem. gemein, Meineid; sem spada še lat. mūtāre, mūtuus, torej je commūnis „zavezan k povratnemu opravilu, z isto dolžnostjo“), od tod:

1. skupen, obči, občen, splošen, navaden, vsakdanji: id non proprium senectutis est vitium, sed commune, valetudinis Ci., non solum id, quod commune est, sed etiam id, quod istius praecipuum est Ci., homo vitae communis ignarus Ci. ki ne zna občevati s svetom, ki ne zna živeti med ljudmi, vitae consuetudo c. ali vita hominum consuetudoque c. Ci., c. sensus Ci. preprost ljudski razum, c. classis Graeciae N. združeno ladjevje, c. ius gentium N., locus c. (evfem.) Pl. podzemlje, pekel, locus c. Sen. rh. hotnišnica, loca communia Ci. javni trgi, javni prostori, toda loci communes Ci., Q. obča mesta = vsakdanji izreki, znane resnice, krilatice, c. mimi Ci. običajne, ki se večkrat vidijo, populus, deus V., di c. V., c. superi Val. Fl., condicio c. H., paucis ostendi gemis et communia laudas H. javnost, c. aurae O., curae c. T., c. commoda Plin. iun., communi monetā Iuv. z navadnim kovnim pečatnikom. Adv. commūniter (naspr. separatim, proprie)
a) skupaj: N., C., Suet., c. pisunt Ca., c. pascere Varr., c. quaerere aliquid Ci., H., ut rebus c. gestis paene simul cum patre triumpharet Ci., tres populi c. bellum parant L.
b) vobče, splošno, vprek: quae c. locutus sum Ci. Adj. v zvezi z dat.: Ter., O., mors omni aetati est communis Ci., commune vitium magnis parvisque civitatibus S.; z inter: multa sunt civibus inter se communia Ci.; s cum: quocum fuit domus et militia communis Ci., alterum nobis cum diis, alterum cum bestiis commune est S., illa communia imperatoribus cum militibus N., omnia ei cum amicis fuisse communia N.; pogosto aliquid cum aliquo commune habere: Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap.; z gen.: hostes communes omnium Ci., amicorum esse communia omnia ali communia esse amicorum inter se omnia Ci.; occ.
a) ret. exordium c. Ci., Corn., Q. tudi za nasprotno stranko ugoden.
b) gram. verbum c. glagol na -or z aktivnim in pasivnim pomenom: Gell., Prisc., syllaba c. (= anceps) Don. dvojnotrajen, genus c. Char. skupni (= moški in ženski) spol.

2. (o osebah) pristopen, dostopen, prijazen, priljuden, vljuden: Plin. iun., (amicus) simplex et communis et consentiens Ci., sic se gerebat, ut communis infimis, par principibus videretur N., quis Laelio communior? Ci., et super cenam et semper alias communissimus Suet., Cyrum minorem … communem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci., communis nimis circa omnes Eutr.; occ. demokratičen (kdor misli, da so vsi državljani enaki): Ci. ep. (IV, 9, 2). — Od tod subst. commūne -is, n

1. skupna last, državna lastnina: Icti., de communi, quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat Ci., quod ius statues communi dividundo Ci. ep., nescio quid in commune contulit Ci. v zadružno blagajno, ut communibus pro communibus utatur, privatis ut suis Ci., privatus illis census erat brevis, commune magnum H., modo ne communia solus occupet O.

2. occ. občinstvo, občina, srenja, država: a communi Cretensium legati ad Pompeium venerunt Ci., commune Milyadum vexare Ci., c. gentis Pelasgae O. skupna moč. Od tod pogosto adv. in commūne
a) za vse, za javne namene, v občo korist: in c. metuere Pl., in c. consulere Ter., Cu., T. ali consultare Mel., Plin. iun. ali deliberare Suet., in c. conferre Ci. ali congerere T., in c. disserere T., in c. laborare, prodesse Q.
b) vobče, sploh, splošno, počez, vsevprek: Plin., Q., in publicum et in c. laudare T., haec in c. de Germanorum origine T., in c. alacres properabant T.
c) skupno: honores in c. vocare L. vsem (= patricijem in plebejcem) omogočiti; tako tudi: libertatem in communi ponere T.; occ. na spolovino (kot vzklik): Sen. ph., eia in commune, quidquid est lucri! Ph.

community [kəmjú:niti] samostalnik
skupna last; občina; skupnost; država; občestvo

community service javna služba
ameriško community theater amatersko gledališče
community singing skupno petje (na odru in občinstva)

común moški spol občina; zadruga; ljudstvo; stranišče; Mehika sedalo, zadnjica

común de dos samostalnik dveh spolov
el común de las gentes večina ljudi
cámara de comunes (pol) spodnja zbornica