Franja

Zadetki iskanja

  • abnež moški spol (-a …) der Hochmütige (ein -r)
  • ošábnež a haughty (ali a proud, an arrogant) man
  • ošábnež orgueilleux moški spol
  • ošábnež (-a) | -ica (-e) m, f uomo superbo, altero, altezzoso; presuntuoso; donna superba, altera, altezzosa, presuntuosa
  • ošábnež m oholnik, oholica, naduvenko
  • bêcheur, euse [bɛšœr, öz] adjectif obrekovalen; masculin obrekovalec; populaire ošabnež, snob
  • jordàmdžija m ošabnež, prevzetnež
  • nadúvalo s ekspr. ošabnež
  • noli me tangere, nolimetangere tujka latinsko

    A) f invar. bot. nedotika, počist (Impatiens nolimetangere)

    B) m, f invar. ošabnež, ošabnica; izbirčnež
  • orgueilleux, euse [-gœjö, z] adjectif ohol, ošaben; ponosen (de na); masculin ošabnež, oholež
  • presuntuoso

    A) agg. domišljav, ošaben, ohol, nadut

    B) m (f -sa) domišljavec, domišljavka; ošabnež, ošabnica; nadutež
  • strutter [strʌ́t] samostalnik
    ošabnež, šopirnež, bahač
  • sufficiēnte

    A) agg.

    1. zadosten:
    essere sufficiente zadostovati, zadoščati

    2. šol. zadostno (ocena)

    B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
    avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje

    C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
    fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto
  • superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

    I. (v negativnem pomenu)

    1.
    a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
    b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

    2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti.

    II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

    1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

    2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.
  • гордец m ošabnež, prevzetnež
  • спесивец m ošabnež, nadutež, domišljavec
  • òholica m, ž ošabnež -nica, prevetnež -nica, oholež
  • cervice f

    1. knjižno tilnik:
    piegare la cervice pren. ukloniti se
    di dura cervice pren. trdovraten, trmast
    cervice altera pren. ošabnež

    2.
    cervice uterina anat. maternični vrat
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • glorieux, euse [-rjö, z] adjectif slaven

    glorieux de ponosen na; nečimrn
    mort féminin glorieuse slavna smrt
    être glorieux de sa richesse biti ponosen na svoje bogastvo, ponašati se s svojim bogastvom
    glorieux comme un paon nečimrn kot pav; masculin ošabnež, nadutež; religion izvoljenec