Franja

nor|eti¹ [é] (-im) (besneti) toben, rasen, einen Tobsuchtanfall haben; verrückt spielen

nor|eti² [é] (-im) (divjati) otroci: toben, herumtollen; z vozilom: rasen, herumrasen; (hiteti) hetzen

noréti to be mad, to be crazy; to be foolish

noréti za kom to dote on someone
vse ženske norijo za njim all the women are wild about him
noréti za čim to rave about something; (neumno se obnašati) to play the fool, to do foolish things, to lose one's wits

noréti être fou (ali insensé) , perdre la raison (ali la tête, familiarno la boule) ; faire le fou (ali le pitre) , se livrer à des bouffonneries

noreti za kom raffoler de quelqu'un, aimer quelqu'un à la folie, familiarno s'amouracher (ali se toquer, s'enticher) de quelqu'un, avoir quelqu'un dans la peau

noréti (-ím) imperf.

1. dare segni di pazzia, di squilibrio; impazzire:
ekst. to bo norel, ko bo zvedel quando lo saprà prenderà un'arrabbiatura

2. pren. folleggiare, impazzare

3. pren. impazzire, andare pazzo:
noreti od veselja impazzire di gioia
noreti za kom andare pazzo per qcn.

4. correre (all'impazzata):
ne nori non correre troppo, va' piano
pren. ne nori non dire bestialità

noréti -im, nori -ite, norel -ela
1. ludovati, ludirati se, ludačiti se, činiti ludosti: na stara leta je začel noreti
2. ludovati za kim: noreti za dekleti, za, fanti

noréti ser (ali estar) loco (ali demente ali alienado) ; perder la razón

noreti za čem estar loco (ali perdido) por a/c

noréti -ím nedov., дурі́ти -рі́ю недок., божево́літи -лію недок., шалені́ти -ні́ю недок., шалі́ти -лі́ю недок.

noréti -ím nedov. a face nebunii

bestìjati -ām noreti, govoriti neumnosti

bèzumiti -īm
1. mamiti, slepiti, begati koga: bezumiti koga
2. biti brez uma, brez pameti, noreti

budàliti -īm ekspr.
1. noreti: nemoj više budaliti, dosta je bilo tvoga
2. delati, govoriti neumnosti

dēlīrō (star. dēlērō in dēleirō) -āre -āvī (—) (dē in līra, starin. lēra brazda) pravzaprav „iz brazde priti“, od tod

1. od ravne črte oddaljiti se, odstopiti (odstopati), kreniti v stran: nil ut deliret (deleret) amussis Aus.

2. pren. ob pamet priti, blazneti, noreti, besneti: Pl., Ter., Lucr., Suet., delirare et mente esse captum Ci., Empedocles an Stertinium deliret acumen H.; z notranjim obj.: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H. kar koli nespametnega storijo kralji, quidquid de caelo physici delirant Lact. kar koli bledejo; z dvojnim acc.: se deum d. ali se caelitem d. Tert. v blaznosti imeti se za boga.

folleggiare v. intr. (pres. folleggio) uganjati neumnosti, noreti

frisk [frisk]

1. neprehodni glagol & prehodni glagol
skakljati, poskakovati, noreti, divjati; preganjati koga
sleng preiskati koga

2. samostalnik
skok, ples, skakljanje

furō¹ -ere, (pf. nadomešča īnsānīvī) (—) (prim. gr. φύρω mešam, πορφύρω vzkipevam, φυρμός zmešnjava, sl. burja)

I. dirjati, divjati, lomastiti, (pri)hruti, hiteti: Penthesilea furens V., hinc late furentes Barcaei V., virgo furit lymphata per urbem V., pars pedes ire parat, pars … equis furit V., fera contra tela furit V. plane (se zažene) v strelice; z inf.: ecce furit te reperire atrox Tydides H. dirja (divja) po bojišču, da bi …

II. metaf.

1. (pesn. o stvareh) divjati, razsajati, besneti
a) o nevihti, burji, vihri: atra tempestas sine more furit V., loca feta furentibus austris V., venti furentes Cu. (prim.: ἄνεμος σὺν λαίλαπι θύων Hom.)
b) o vodovju: furit aestus harenis V. valovje vzkipeva (divja) s peskom, furit amnis aquāī (= aquae, gen.) V., furens Neptunus H. (prim.: πόντος … ϑύων Hes.), fretum acrius furit Cu.
c) o ognju: ut quondam … sine viribus ignis, incassum furit V., flammae furentes V., furit inmissis Volcanus habenis V.; od tod o hudi lakoti: furit ardor edendi O.
č) o raznih drugih stvareh: (carbasus) interdum perscissa furit petulantibus auris Lucr. hruje, furit mugitibus aether concussus V., procyon furit et stella vesani leonis H., aër furit procellis Plin.

2. (duševno) divjati, besneti, rohneti; abs.: hominem furentem continui Ci., si non acerrime fureret Ci., si pater furit, avus sapiat Dig., furere coepisse Ulp. (Dig.) zbesneti; z loc.: furens animi V., furens animis aderat Tirynthius V. zbesnel, pobesnel, razsrjen; s praep. z acc.: beluae in suos acrius furunt Cu., adversus liberos Germanici Suet.; z abl. causae: iracundiā furere coepit Ci., Catilina furens audaciā Ci., libidinibus furens Ci., f. dolore O., morbis iraque O.; z notranjim obj.: hunc sine me furere ante furorem V. daj, da … dobesnim to besnost, id furere L. zaradi tega, praecipuum caedis opus Stat. ali vix credenda f. Sil. v besnosti izvršiti; z inf. ali ACI = togotiti se: furit vinci dominus profundi Sen. tr., furebat (Clodius) a Racilio se contumaciter … vexatum Ci., Antonius praelatum sibi Octavium furens Fl.; occ. hrupno kaj razširjati: fama furit versos (esse) hostes Sil. — Od tod adj. pt. pr. furēns -entis, adv. furenter besen: quamvis sis furens Ci., quis beluarum corde furentior? Cl., furenter irasci Ci. ep. besno, furenter agere Amm.

3. occ.
a) blazen, besen, blodnomiseln, nor biti, blazneti, besneti, noreti: furere se simulavit Ci., quin mihi Telamon iratus furere luctu filii videretur Ci., quod eos … furere et bacchari arbitraretur Ci., usque eo commotus est, ut … insanire omnibus ac furere videretur Ci., qui valetudinis vitio furunt Ci., quo genere Alcmaeonem, Orestem furere dicimus Ci., num furis? H. ali se ti blede? ali se ti meša?, aut furit aut patitur soporem O., nostra iuventus furit Vell.
b) strastno ljubiti (deklico), strastno zaljubljen biti (v njo): ex quo destiti Inachiā furere H., f. in aliquā Ps.-Q.
c) zamaknjen, navdušen biti: qui (Coroebus) non sponsae praecepta furentis (sc. Cassandrae) audierit V.
č) prešeren (razposajen) biti, rojiti: recepto dulce mihi furere est amico H.

Opomba: Nenavaden pf. furuī: Serv. idr. pozni pisci; toda pomni: furisti nemo dicit, sed insanisti Prisc.

impazzare v. intr. (pres. impazzo)

1. noreti, delati hrup

2. kulin. (raggrumarsi) kepiti se, sprijemati se v kepice

impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava

īnsāniō -īre -īvī in -iī -sanitūrus (īnsānus) brezumen, blazen biti, blazneti, noreti, besneti; v pravem pomenu: Cels., nemo saltat sobrius, nisi forte insanit Ci., omnibus insanire et furere videbatur Ci., insanire tibi videris Ci. ep., Othonem insaniturum Ci. ep., sanus sim anne insaniam Ter., verum venit post insaniens Ter.; occ. (pesniško) navdušen biti: V., eos vaticinari atque insanire dicebat Ci.; pren. o stvareh: insaniens Bosporus H. besneči, insaniens sapientia H. nemodra modrost (brezbožnih epikurejcev). Poseb. pogosto metaf. pamet izgubiti (v pf.), biti brez uma, trčen biti, blazno (bedasto, nesmiselno) ravnati: erravit aut potius insanivit Apronius Ci., ex iniuria L., Ter. zaradi prestane krivice, malis Cu. iz uma biti zaradi … , insanire certā rationē („po določeni metodi“) H., i. cum ratione T. pri zdravi pameti noreti, ex amore i. Pl. (zaradi, od) ljubezni, insanire iuvat H. vda(ja)ti se razposajenemu veselju, homo insanibat (sinkop. impf.) Ter. je bil brez uma = je preveč zahteval, in Tusculano coepi insanire Corn. (o prevelikem veselju do zidave); z abl.: insanire statuas emendo H. kakor brezumen (noroglavo) nakupovati, amore i. Plin.; z in z acc.: in libertinas i. H. kakor brezumen za njimi postopati, vnemar trošiti denar zanje, in alienos Ci.; pesn. z notranjim obj.: similem errorem H. na podoben način se motiti, sollemnia H. biti norec po modi, hilarem insaniam Sen. ph., seros amores Prop. v poznih letih zaljubljen biti do blaznosti.

kollern² besneti, noreti