Franja

niti

1. (celo) nicht einmal, sogar … nicht, auch … nicht (niti on nicht einmal er, auch er nicht; niti pisati ne zna er kann nicht einmal schreiben, sogar schreiben kann er nicht)

2. (prav noben) kein, nicht ein
niti beliča nimam: keinen Heller/nicht einen Heller, keinen Pfennig
niti besede kein Wort
niti besede več kein Wort weiter
niti besedice mi ni rekel: kein/nicht ein Sterbenswörtchen
ne migniti niti s prstom ne delati: keine Hand rühren, keinen Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren
ne privoščiti niti pogleda keines Blickes würdigen
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne imeti: niti prebite pare keine müde Mark
ne umakniti se: niti za las um kein Haar (weichen)
niti eden nicht einer
niti malo kein [bißchen] bisschen, nicht die Bohne

3.
niti … niti weder … noch (niti on niti jaz weder er noch ich)

4.
niti najmanj nichts weniger als …, mitnichten, nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten
niti slučajno beileibe nicht
niti slučajno! kein Gedanke!/Fehlanzeige!/keine Idee!

5.
niti ne kaum (Si utrujen? Niti ne. Bist du müde? Kaum.)

nȉti vez. niti: niti jede niti pije

niti prisl./vez. nici

níti not even

níti... níti neither... nor
ne morem níti kupiti... I can't even buy...
níti odgovoril nisem I didn't even answer
níti telefoniral mi nisi, ko si bil v mestu! you never even gave me a ring (ali rang me up) when you were in town!
níti on níti njegova sestra neither he nor his sister

níti

niti … niti ni … ni
niti ne pas même, même pas
niti ti niti jaz ni toi ni moi
niti jaz ne (ni) moi non plus

níti

A) adv.

1. (krepi zanikanje) neanche, nemmeno, neppure:
na nebu ni niti oblačka nel cielo non c'è neppure una nuvola
niti najmanj menomamente
ne zamenjati niti besedice non cambiare una sillaba

2. niti ne pog. (izraža neodločno zanikanje) no:
utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje sei stanco, nevvero? No, sono abituato a camminare

B) ne ... niti, niti ne ... niti ne konj. né ... né; non ... né:
nima ne brata niti sestre non ha né fratello né sorella
pomilovanja niti ne potrebujem niti ne želim non ho bisogno né desidero di essere compatito

níti
1. vezn. niti, ni: niti jaz niti ti
2. pril. niti, ni: niti ne pogleda ga

níti ni

niti ... niti ni... ni
niti ti niti jaz ni tú ni yo
niti eden niti drugi ni uno ni otro
niti jaz ne (jaz tudi ne) ni yo tampoco
niti ti ne ni tú siquiera

níti vez., člen., ані́ спол., част.

kdo ne bi pohodil niti mravlje frazem
(kdo ne bi nikomur storil nič hudega) ▸ a légynek sem ártana
Končno si ga spoznala, moškega, ki ne bi pohodil niti mravlje! ▸ Végre megismertél egy olyan férfit, aki a légynek sem ártana!

ne segati niti do gležnjev frazem
(biti slabši) ▸ bokájáig sem ér
Evropske članice Nata po tehnološki usposobljenosti in opremljenosti vojske Američanom ne sežejo niti do gležnjev. ▸ A NATO európai tagjai a hadsereg technológiai képességeit és felszereltségét tekintve nem érnek fel az amerikaiak bokájáig sem.
Šarmantni zapeljivec priznava, da ni niti do gležnjev segel pritlikavemu francoskemu igralcu. ▸ A sármos csábító bevallja, hogy még a bokájáig sem ér az apró termetű francia színésznek.

niti z mezincem ne migniti frazem
(nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
Čeprav so bili o nameravanih tatvinah predhodno obveščeni tako občinski organi kot policija, ni nihče niti z mezincem mignil, da bi te dobesedno napovedane kraje preprečil. ▸ Annak ellenére, hogy a tervezett lopásokról mind a községi szerveket, mind pedig a rendőrséget előzetesen értesítették, senki sem mozdította még a kisujját sem, hogy megakadályozza ezeket a szó szerint bejelentett rablásokat.
Sopomenke: ne migniti z mezincem

srebrne niti ženski spol množina das Fadensilber

benché cong.

1. čeprav, dasi:
benché sia tardi, passerò a prenderti čeprav je že pozno, pridem pote

2. toda, vendar

3. (v funkciji okrepitve) niti, pa četudi:
il benché minimo niti najmanjši
non fa il benché minimo sforzo niti malo se ne potrudi

either² [áiðə ameriško í:ðə] prislov, veznik
kakorkoli; niti

not either tudi ne
either ... or bodisi ... ali
either way tako ali tako

fimbria -ae, f, nav. pl. fimbriae -ārum, f (najbrž iz *find-sria: findere) ob tkanini puščene niti osnutka = závrniki, niti, resice, franže: Varr., Petr., Ap., Vulg. cura fimbriarum Plin. puljenje niti (bolnih za vročico), si manibus quis … fimbrias diducit Cels., fimbriae vestimentorum P. F.; sg. kolekt. fimbria vestimenti Vulg. iz resic napravljen rob (obšiv) obleke; pren.: fimbriae cincinnorum Ci. konci kodrov. — Kot rim. priimek Fimbria -ae, m Fímbrija:

1. C. Flavius F. Gaj Flavij F., „homo novus“, ki se je l. 101 dokopal do konzulske časti, čislan kot sodnik in govornik: Ci.

2. C. Flavius F., marijevec in Cinov tovariš; v vojni z Mitridatom se je kot legat sprl s poveljnikom Valerijem Flakom in ga tudi l. 86 umoril, a ga je Sula premagal; nato je F. v Pergamu l. 84 naredil samomor.: Ci., L.

gugliata f kos sukanca, niti

kein

1. zanikanje stavka: das ist kein ... ni ..., es hat kein ... nima ..., ich sehe kein ... ne vidim ..., ich habe keine Zeitung gekauft nisem kupil časopisa; es ist kein schlechter Gedanke ni slaba misel

2. noben

3. niti (keine 3 Wochen niti 3 tedne, keine 10 Mark niti 10 mark); kein Wort! niti besede!

4. keiner, keine, keines nihče

5. nikakršen (kein Verständnis zeigen für ne imeti nikakršnega razumevanja za) kein anderer als X nihče drug kot X, kdo če ne X

manco

A) agg. (m pl. -chi) levi

B) m (pl. -chi) knjižno primanjkljaj; pomanjkanje

C) avv. pog. niti, sploh ne:
manco per idea sploh ne
manco per scherzo niti za šalo

modŏ (adv. obl. subst. modus; od tod sicer redko in le pesn. modō) osnovni pomen „z mero“, od tod

I. časovno

1. redko o sedanjosti: ravno, prav, prav sedaj (zdaj), pravkar, ravnokar: advenis m.? Ter., peccare fuisset ante satis penitus modo non genus omne perosos femineum V., iam modo, iam Tib. (prav) sedaj, da, sedaj, tum modo Pl. skoraj v tem hipu; večinoma o nedavni preteklosti: nedavno, še pred kratkim, še (prav) zdaj: Pl., mater modo filium osculata nunc cruciatur Ci., m. egens, repente dives Ci., m. hostium classem videbas Ci., modo … tunc T., modo, modo Sen. ph.; pojem preteklosti je relativen: m. C. Lutatio quae alia res quam celeritas victoriam dedit L. nedavno = pred 25 leti, m. hoc malum in rem publicam invasit Ci. pred ne ravno davnim časom = pred 70 leti; redkeje o prihodnosti: takoj, nemudoma, kar precej, zdajci, zdaj zdaj: domum m. ibo Ter., vagabitur m. tuum nomen longe Ci., cum negaret … m. diceret L., nuper erat genitus, m. formosissimus infans O.

2. podvojeno zdaj, modo … modo zdaj … zdaj: Pr., m. disserendum, m. pugnandum Ci.; tudi: modo subacti, modo domiti, modo multati Ci.; drugi oz. tretji, četrti in peti člen retor. spremenjen: modo advorsum hostem, interdum in solitudines S., modo in spem erectus, aliquando adversa reputabat T., modo … nunc L., O. idr., modo … saepe H., modo … saepius T., modo … rursus Pr., modo … nonnumquam Suet., modo … modo … saepe S., modo … modo … nonnumquam Suet., modo … modo … interdum N., modo … modo … postremum T., modo … saepe … interdum H., modo … interdum … nunc … nunc O., modo … modo … nunc … nunc … saepe … saepe O., modo … nunc … modo … saepe … saepe O.; tudi: interdum … modo H. —

II. načinovno splošno omejuje

1. le, samo, vsaj: Pl., Q., parva modo causa timoris C., circi m. spectaculum fuerat L., id m. simul orant ac monent L., duo m. haec opto Ci.; v nikalnih stavkih = še, niti: impetum m. ferre non potuerunt C., nemo eorum progredi m. extra agmen audent C., ne parvum m. detrimentum … accideret C.; včasih = sam, edini: ipsi m. eminus sauciabantur S., oppido m. potiti; praeda omnis ab perfugis corrupta S., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea m. exercitui satis superque foret S.; pogosto v ixpt. tantummodo (gl. tantummodo), toda vedno ločeno tantum modo pri Ci.; modo non = gr. μόνον οὐχί (= „le ne celo“ =) skoraj: Val. Max., modo non montes auri pollicens Ter. Poseb. najdemo modo
a) v želelnih in zahtevnih stavkih: Pl., liceat modo O., vide m.! Ci., vos m. proposito faveatis Tib.; taki stavki imajo pogosto navidezno pogojni pomen, tako da lahko modo, modo ut slovenimo s če (ako) le, modo ne z če (ako) le ne, v lat. pa gre za želelne stavke (kondicionalni želelni stavki), ki se torej ne smejo uvajati s si ali nisi: modo Iuppiter adsit, tertia lux classem sistet in oris V., scies, modo ut tacere possis Ter., concede, ut impune emerit, m. ut bonā ratione emerit Ci., quidlibet faciat, modo ne [nausiet] Ci. Včasih je predikat izpuščen: decerne, modo recte (sc. decernas) Ci., vellem adesset M. Antonius, modo (sc. adesset) sine advocatis Ci. Prim. dummodo.
b) v kondicionalnih stavkih si modo ali (pesn. in Icti.) modo si če le, ako le: si modo id consequi potero Ci., si modo te posses docere emisse Ci., si modo sola queant saxa tenere fidem Pr., persequar inferius, modo si licet ordine ferri O.
c) v relativnih stavkih, in sicer z ind. = le (ne)kako, vsaj, kolikor toliko: nihil eorum, quod m. probabile fuit, omittendo Q.; stavki s cj. so relativne zveze: quamquam quis ignorat qui modo umquam mediocriter res istas scire curaverit (po nekaterih verzijah curavit), quin tria Graecorum genera sint vere? Ci.

2. korelativne zveze: non modo … sed ali verum ne le (samo) … ampak, non modo … sed etiam ali verum etiam ne le (samo) … ampak tudi, non modo … sed (verum) ne … quidem ne le … ampak niti (še … ne), non modo non … sed etiam ali sed potius ne le ne … ampak celo (temveč celo), non modo non … sed ne … quidem ne le ne … ampak niti (temveč še … ne), non modo non … sed e contrario ne le ne … ampak nasprotno Ci., L. idr.; redkeje je krepkejši člen na prvem mestu: Plin., quos clientes nemo habere velit, non modo (kaj šele, še manj) eorum cliens esse Ci.