Franja

neumnost ženski spol (-i …) die Dummheit; (bedarija) der Blödsinn; die Gehirnlosigkeit; die Albernheit
neumnosti množina der Unfug, Dummheiten množina
velika neumnost die Eselei
ena neumnost za drugo eine Dummheit nach der anderen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen
delati neumnosti Dummheiten machen, Mist bauen/machen
govoriti neumnosti dumm reden, einen Stiefel zusammenreden, Kohl reden, namerno: blödeln, albern
počenjati neumnosti Unsinn machen/treiben, Unfug treiben

neúmnost (piece, act of) stupidity, folly, foolishness; nonsense, absurdity, preposterousness, senselessness

skrajna neúmnost utter nonsense; (traparija) twaddle
neúmnost(i)! nonsense!, stuff and nonsense!, bosh!, fiddlesticks!; rot!
ne delaj takih neúmnosti! you must not do such foolish things!
neúmnosti kvasiš (žargon) you are talking rot
neúmnosti uganjati to play the fool
govoriti neúmnosti to talk nonsense
blebetati neúmnosti to talk drivel (ali rubbish)

neúmnost bêtise ženski spol , sottise ženski spol , stupidité ženski spol , niaiserie ženski spol , imbécillité ženski spol , ignorance ženski spol , folie ženski spol

to je očitna neumnost cela n'a pas de sens commun, c'est absurde, cela n'a ni rime ni raison, c'est idiot
kakšna neumnost! quelle bêtise!
neumnosti govoriti, klatiti, kvasiti dire (ali raconter) des bêtises (ali sottises, sornettes, balivernes, bourdes, insanités), déraisonner, radoter, divaguer, familiarno dérailler, déménager
neumnosti delati, počenjati faire des bêtises (ali sottises, blagues)

neúmnost (-i) f

1. stupidaggine, sciocchezza, balordaggine, asinaggine, bestialità:
klatiti, kvasiti neumnosti dire, raccontare sciocchezze, vulg. cazzate

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega) sciocchezze:
neumnost, tega ne verjamem sciocchezze, questo non lo credo

3. iz neumnosti, po neumnosti pren. (v adv. rabi) per inavvertenza, per stupidaggine:
po neumnosti izgubiti delo perdere il posto per stupidaggine
prav po neumnosti sem se udaril mi sono dato un colpo per inavvertenza

neúmnost ž ludost, glupost, mahnitost: klatiti, govoriti -i
lupetati kojekakve budalaštine

neúmnost tontería f ; estupidez f ; necedad f ; majadería f

kakšna neumnost! ¡qué tontería!
govoriti neumnosti decir disparates, hablar tonterías
napraviti neumnost cometer una tontería
počenjati neumnosti hacer el payaso

neúmnost -i ž., ду́рість -рості ж., дурни́ця -і ж.

neúmnost -i ž
1. prostie, stupiditate, tâmpenie
2. gafă

abot|a ženski spol (-e …) die Einfalt; (neumnost) die Albernheit

bijóč (-a -e)

A) adj. che batte:
v oči bijoča neumnost stupidaggine che salta agli occhi

B) bijóč (v adv. rabi) battendo:
stopal je bijoč s palico ob tla camminava battendo col bastone per terra

blêkniti divulguer, laisser échapper en paroles; dire quelque chose

bleknil je neumnost il lui est échappé une bêtise

blêkniti fam irse de la lengua; escaparse a alg la lengua

blekniti neumnost soltar una sandez

brezmej|en (-na, -no) grenzenlos, unermesslich; figurativno za slabe reči: maßlos, uferlos, schrankenlos
brezmejna neumnost die Gehirnlosigkeit
brezmejen osel der Erzesel

grôza (-e)

A) f

1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale

2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

B) inter.

1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà

2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto

hítro quickly, swiftly, rapidly, fast

na hítro in haste
hitro! make haste! quick, be quick!
čas hítro mine pri delu time flies when one is busy
hítro govoriti to speak fast
hítro teči to run fast, to be a fast runner
bodimo nared, pripravimo se čim hitreje let's get ready as soon as we can
to je hítro storjeno that doesn't take long
prehítro greste, hodite za mene you are going (ali walking) too fast for me
človek hítro naredi neumnost you can soon (ali easily) make a silly mistake
kar najhitreje with all possible speed

marsikàkšen (-šna -o) adj. molto, tanto, parecchio:
napraviti marsikakšno neumnost fare molte stupidaggini

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

slep [é] (-a, -o)

1. medicina blind
barvno slep farbenfehlsichtig, farbenblind
napol slep halberblindet
od rojstva slep blindgeboren
slep in gluh taubblind
slep zaradi bleska snega schneeblind

2. figurativno blind (za für)
čisto slep stockblind
slep bes sinnlose Wut
slepa neumnost blinder Unverstand
slepa pokorščina der Kadavergehorsam
gradbeništvo, arhitektura slepa stena blinde Mauer
slepa uničevalna sla blinde Zerstörungswut
-blind (za realnost realitätsblind), blind- (prepričan blindgläubig), Blind-
na slepo srečo drauflos

smešnic|a [é] ženski spol (-e …) (šala) der Witz; (neumnost) die Lachnummer