Franja

neumnost ženski spol (-i …) die Dummheit; (bedarija) der Blödsinn; die Gehirnlosigkeit; die Albernheit
neumnosti množina der Unfug, Dummheiten množina
velika neumnost die Eselei
ena neumnost za drugo eine Dummheit nach der anderen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen
delati neumnosti Dummheiten machen, Mist bauen/machen
govoriti neumnosti dumm reden, einen Stiefel zusammenreden, Kohl reden, namerno: blödeln, albern
počenjati neumnosti Unsinn machen/treiben, Unfug treiben

neúmnōst ž nerazumnost, nespametnost

neúmnost (piece, act of) stupidity, folly, foolishness; nonsense, absurdity, preposterousness, senselessness

skrajna neúmnost utter nonsense; (traparija) twaddle
neúmnost(i)! nonsense!, stuff and nonsense!, bosh!, fiddlesticks!; rot!
ne delaj takih neúmnosti! you must not do such foolish things!
neúmnosti kvasiš (žargon) you are talking rot
neúmnosti uganjati to play the fool
govoriti neúmnosti to talk nonsense
blebetati neúmnosti to talk drivel (ali rubbish)

neúmnost bêtise ženski spol , sottise ženski spol , stupidité ženski spol , niaiserie ženski spol , imbécillité ženski spol , ignorance ženski spol , folie ženski spol

to je očitna neumnost cela n'a pas de sens commun, c'est absurde, cela n'a ni rime ni raison, c'est idiot
kakšna neumnost! quelle bêtise!
neumnosti govoriti, klatiti, kvasiti dire (ali raconter) des bêtises (ali sottises, sornettes, balivernes, bourdes, insanités), déraisonner, radoter, divaguer, familiarno dérailler, déménager
neumnosti delati, počenjati faire des bêtises (ali sottises, blagues)

neúmnost (-i) f

1. stupidaggine, sciocchezza, balordaggine, asinaggine, bestialità:
klatiti, kvasiti neumnosti dire, raccontare sciocchezze, vulg. cazzate

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega) sciocchezze:
neumnost, tega ne verjamem sciocchezze, questo non lo credo

3. iz neumnosti, po neumnosti pren. (v adv. rabi) per inavvertenza, per stupidaggine:
po neumnosti izgubiti delo perdere il posto per stupidaggine
prav po neumnosti sem se udaril mi sono dato un colpo per inavvertenza

neúmnost ž ludost, glupost, mahnitost: klatiti, govoriti -i
lupetati kojekakve budalaštine

neúmnost tontería f ; estupidez f ; necedad f ; majadería f

kakšna neumnost! ¡qué tontería!
govoriti neumnosti decir disparates, hablar tonterías
napraviti neumnost cometer una tontería
počenjati neumnosti hacer el payaso

neúmnost -i ž., ду́рість -рості ж., дурни́ця -і ж.

neúmnost -i ž
1. prostie, stupiditate, tâmpenie
2. gafă

absurde [apsürd] adjectif nesmiseln, nespameten, nasproten razumu, (logično) nemogoč, smešen, absurden; masculin nesmisel, neumnost, absurd

agir de façon absurde nespametno ravnati
vous êtes absurde! govorite nesmisel, neumnosti!
philosophie féminin de l'absurde filozofija, ki kaže absurdnost človeškega življenja

absurdidad ženski spol nesmiselnost, neumnost, absurdnost, bedarija, bedastoča

absurdité [-dite] féminin nesmiselnost, absurdnost, nelogičnost, nespametnost, smešnost, neumnost

dire des absurdités govoriti neumnosti

absurdity [əbsə́:diti] samostalnik
nesmiselnost, neumnost, smešnost, neslanost

Albernheit, die, neumnost, abota

ânerie [ɑnri] féminin oslarija, neumnost

angustiae -ārum, f, redko sg. angustia -ae, f (angustus)

1.
a) krajevno: ožina, ozkost, tesnost, stisnjenost: medium spatium per angustiam scissum S. fr., loci angustia Plin., erat enim (Corinthus) posita in angustiis atque in faucibus Graeciae Ci., angustiae fretorum Ci., maris N., itineris C., Cu., itinerum Ci., T., viarum L., loci S., locorum N., Cu., tabellarum Q.; abs. = soteska ali pl. soteske: C., L. idr., Italia coacta in angustias S. ap. Serv. ozko stisnjena; pren.: angustia conclusae orationis Ci. ozke meje govora, me ex hoc, ut ita dicam, campo aequitatis ad istas verborum angustias... revocas Ci. z odprtih poljan... v zavite ožine..., quantis ex angustiis oratorem educere ausus es Ci. z ozkega območja, epistolaris angustia Hier. skop obseg.
b) pren. časovno: kratkost, kratek čas: angustiae temporis Ci., L., hae angustiae, quas natura nobis ad vivendum dedit Ci., angustia temporis Ap., Eccl.

2. pren.
a) pomanjkanje, nepremožnost, revnost, siromašnost, ubožnost, skope moči: angustiae pecuniae Ci. ep., aerarii, rei familiaris Ci., rei frumentariae C., stipendii, fortunae T., paupertas et angustia rerum T., paternas ei angustias esse T. da je po očetu reven, ex meis angustiis sustento illius tenuitatem Ci. filius in Ci. ep. ob svojih skopih močeh, sive in affluentia rerum sive in angustia Aug.; angustiae spiritūs Ci. ali samo ang. Plin. Val. težko dihanje, angustiae urinae Plin. zaprta voda.
b) zadrega sila, potreba, nuja, težave: in angustias adduci Ci., in tot rerum angustiis Ci., cum in his angustiis res esset C., inclusus angustiis iuris L., angustiae petitionis Ci. za potegovanje za službo neugodne razmere, verebantur angustias Ci. zadrege zaradi potrebnega števila glasov.
c) nespametnost, neumnost, ozkosrčnost: (hoc) non capiunt angustiae pectoris tui Ci., cuius animus tantis angustiis invidiae continentur Corn.

animaleria f redko neumno dejanje; neumnost

arate moški spol nadležnost; neumnost; sreča

asinaggine f oslarija, neumnost

asininity [əsiníniti] samostalnik
topoglavost, neumnost