Franja

navdúšenje, navdúšenost entusiasmo m

navdušenost ženski spol (-i …) ➞ → navdušenje

navdúšenost (-i) f entusiasmo, passione; infatuazione; pren. furore;
navdušenost za šport passione per lo sport

navdúšenost ž oduševljenost

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

attonitus (adtonitus) -ū, m (at-, adtonāre) zamaknjenost, navdušenost: Ven.

cupiditās -ātis, f (cupidus)

1. strastna želja, požele(va)nje (v dobrem ali slabem pomenu), hrepenenje, hlepenje, pohlep, sla, strast, strastnost, nestrpnost: propter cupiditatem Ci., eādem levitate cupiditas est in appetendo, quā laetitia in fruendo Ci., c. tam caeca, acrior, acerrima, nimia, nimis magna, flagrans, flagrantissima, incredibilis, inexplebilis, insana, effrenata et furiosa Ci., cupiditates naturales, necessariae, indomitae atque effrenatae, infinitae, insatiabiles Ci., servire cupiditatibus Ci., est hominis magni omnes cupiditates amovere Ci., c. mirabilis, maior N., turpissimis imbui cupiditatibus N., ardens in cupiditatibus S., immodicae cupiditates Cu., mira c. T.; s subjektnim gen.: temeritas cupiditasque militum C. razvnetost, hominum cupiditati obviam ire Ci., cupiditates principum, animi Ci., administer eius cupiditatum erat Ci.; z objektnim gen.: pecuniae Ci., C., N., argenti caelati, praedae ac rapinarum Ci., gloriae Ci. slavohlepnost, laudis, honorum, imperiorum, libertatis, victoriae, honestatis et dignitatis Ci., imperii N., L. ali regni C., Cu. oblastiželjnost, praedae C., vitae Val. Max. ali lucis Q. veselje do življenja, radoživost, potentiae Suet., ultionis T. maščevalnost; z gen. gerundii ali gerundivi: Sen. ph., Q. idr., c. dominandi Ci. oblastiželjnost, imitandi, vincendi, gratiae referendae, veri videndi, summa videndi mei Ci., vivendi (= vitae) Ci., Amm., pugnandi, bellandi N. bojaželjnost, hrepenenje po vojni, Platonis audiendi N., belli gerendi C., inimicos ulciscendi L., audiendi Plin. iun.; nam. tega gen. (redk.) praep. ad: tanta sum cupiditate incensus ad reditum Ci., tanta c. ad venandum Cu.

2. occ.
a) α) fizična želja, sla, mik, nagon po čem: c. cibi Cels. tek, slast, ješčnost, tussiendi Cels., crebra c. urinae Cels. tiščanje na vodo, c. deiectionis ali deiciendi Cels. tiščanje na potrebo (na iztrebljanje), vini Cu. β) polt(e)na želja, spolna sla, spolna slast, polt(e)na ljubezen, spolni nagon, pohota, pohotnost: c. insana, summa Val. Max., cupiditatis ardor Cu., ferunt amore captum quendam … simulacro (Veneris Cnidiae) cohaesisse eiusque cupiditatis esse indicem maculam Plin., aliquam non cupiditate tanta diligere, ut … Suet.; (o živalih) pojavost: Col.
b) častihlepnost, častilakomnost, v pl. častihlepne namere (težnje); večinoma abs.: c. popularis Ci. slepa častilakomnost, demagoško novotarstvo (naspr. consilium principum razborito prepričanje), non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sine ulla cupiditatis suspicione Ci., cupiditatem et arrogantiam incendere Ci. ep.; s subjektnim gen.: illius cupiditatem refutare, alicuius cupiditati suffragari Ci., quanto modestior illius cupiditas fuit quam tua, Appi? L., c. Tiberii Claudii, collegarum L.; poklas. tudi = oblastiželjnost, želja po vladanju: non te propria cupiditas, sed aliena principem fecit Plin. iun.
c) uživaštvo = požele(va)nje po užitkih, poželjivost: vita maxime disiuncta a cupiditate Ci., cum propinquitas et celebritas loci suspicionem desidiae tollat aut cupiditatis Ci.
č) pohlep po denarju, lakomnost, sebičnost, samopašnost, v pl. lakomne ali sebične želje (pohote): c. proiecta quaedam et effrenata Ci., fama percrebruit de nostrorum hominum avaritia et cupiditate Ci., non tam perspicue nos istorum maleficia videremus, nisi ipsos caecos redderet cupiditas et avaritia et audacia Ci., homo a cupiditate omni remotissimus Ci., etiam tum vita hominum sine cupiditate agitabatur; sua cuique satis placebant S., quanto rerum minus, tanto minus cupiditatis erat L., c. immodica L., immensa Suet., vicinus dives cupiditatem movet Sen. ph., cupiditas causa sceleris fuit Q., quanto ab eiusmodi cupiditatibus remotior eius animus esset, tanto … Plin. iun.
d) strastna privrženost α) (v dobrem pomenu) navdušenost za koga, navdušenje nad kom, vdanost komu: tanta erat magnificientia apud opulentiores, cupiditas apud humiliores Hirt. β) (v slabem pomenu) strastnost govornika, sodnika, prič idr., pristranskost, strankarstvo: inconsiderata Ci., in senatu sine ulla cupiditate sententiam ferre Ci., et sine amore et sine cupiditate et rursus sine odio et sine invidia iudicabunt Ci., cupiditatis atque inimicitiarum suspicio Ci., qui (testes) aut sine ullo studio dicebant aut dissimulatione aliquā cupiditatis Ci., quo minus cupiditatis et studii visa est oratio habere, eo plus auctoritatis habuit L.

Opomba: Gen. pl. cupiditatum, redk. (a tudi pri Ci.) cupiditatium.

egzaltácija ž eksaltacija, zanesenost, navdušenost, razvnetost

egzàltīrānōst ž eksaltiranost, zanesenost, navdušenost, razvnetost

elation [iléišən] samostalnik
svečano razpoloženje, vznesenost; ponos, navdušenost; oholost

enchantement [ɑ̃šɑ̃tmɑ̃] masculin očaranje; čaranje, čar, urok; draž, opojnost, slast; radost, navdušenost

(comme) par enchantement kot da bi začaral, kot začarano
la douleur a disparu comme par enchantement bolečina je izginila kot začarano
être dans l'enchantement biti v sedmih nebesih, biti presrečen

entrain [ɑ̃trɛ̃] masculin živahnost, navdušenost; polet, zamah; temperament

entrain au travail vnema, navdušenost za delo
plein d'entrain poln poleta, ognjevit

entraînement [ɑ̃trɛnmɑ̃] masculin navdušenost, polet, vnema; draž, čar, privlačnost; sport treniranje, vadenje, vežbanje, trening, vaja, šolanje, izurjenje; technique pogon, vlečenje

dans l'entraînement de la discussion v vroči, razvneti diskusiji
dans un bon état d'entraînement (sport) v dobri formi
match masculin d'entraînement (prijateljska) tekma (za trening)

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

flamme [flam] féminin plamen, zubelj; figuré vnetost, strast(nost), navdušenost; ognjevitost; militaire zastavica, trikotni praporček na jamborih bojne ladje

flamme de lance zastavica na kopju
parler avec flamme ognjevito govoriti

furia -ae, f (furere)

1. (večinoma v pl.) besnost, blaznost, divjanje, ihta, togota: ob … furias Aiacis Oilei V. zaradi blaznosti (= blaznega dejanja), furiis accensus ac irā V., heu furiis incensa feror! V., ubi concepit furias evicta dolore V. je pobesnela, ergo omnis furiis surrexit Etruria iustis V. v pravični togoti, furiarum ac formidinis plena omnia ad hostes esse L.; o neosebnih subjektih: ventorum furiae V., Alcidae furiis exarserat atro felle dolor V., torrentum furiae Cl.; occ.
a) zaljubljena blaznost, pohotnost, (o živalih) pojanje, pojatev, pojatnost; pohlep, poželenje: muliebres furiae L. besna ženska strast, omne … genus … hominumque ferarumque et … pecudes … in furias ignemque ruunt V., nescia se furiis accubuisse novis Pr., furiis ardebant (equi) V., in furias agitantur equae O., quae passa est furias tauri Mart., cum primum mitigatā furiā laxaverunt oves animum Ap.; z objektnim gen.: furiae auri Sil.
b) navdušenost, navdahnenje, zamaknjenost: furiis agitata doloris, Bacche, tuas (furias) simulat O. tvojo bakhantsko navdušenost, tvoje bakhantsko divjanje, furiae honestae Stat. hvalna navdušenost, furiae Cassandrae V. prerokovanja, prerokbe.

2. pooseb. Furia, večinoma v pl. (ker so tri: Allecto, Megaera in Tisiphone) Furija, boginja maščevanja, boginja maščevalka. Rimske Furije (poosebljena slaba vest) so istovetne z grškimi Evmenidami (Eumenidēs, Εὐμενίδες), ki ženejo ubežnega hudodelca v besnost; rimski pesniki jih opisujejo kot ženske s plamenicami, s kačami v rokah in v laseh, z biči, spletenimi iz kač, opasane s kačami: eos (parricidas) agitent Furiae Ci., Furiarum maxima (= Megaera) V., scelerum Furiis agitatus Orestes V., agitantibus Furiis sororis ac viri (interfectorum) L., Furias fraternas concita L. razdraži Furije, da maščujejo bratov zločin; a Furije so tudi bitja, ki človekov že zlobni um ženejo k vedno hujšim pregreham: Furiae Catilinae Ci. zli duh Katilinov.

3. metaf. (o besnih, brezumnih ljudeh) furija, zli duh: illa furia ac pestis patriae Ci. ali illa furia muliebrium religionum Ci. ep. (o Klodiju), tantum maledicit utrique vocando hanc furiam (Furiam) H., hunc iuvenem (sc. Hannibalem) tamquam furiam facemque huius belli odi L.

furor² -ōris, m (furere)

I. divjanje, razgrajanje, razsajanje, besnenje (poseb. o viharju in morju): caeli Cat., Boreae dirus f. Sil., f. maris Tib. razburkanje; v pl.: furores rabiesque tanta caeli marisque V. —

II. metaf.

1. besnenje, besnost, (besno) divjanje: qui … eius furorem exsultantem repressit Ci., quod eorum … furorem consceleratum repressi Ci., cum maxime Antonii furor arderet Ci., imminebat tuus furor omnium fortunis et bonis Ci., eius indomitos atque effrenatos furores plausu prosequebantur Ci. izbruhe njegove besnosti.

2. occ.
a) (bakhantska) besnost, navdušenost: violenti signa furoris Lucr., simulato numine Bacchi orsa furorem V., venit in exemplum furor hic O., face, ut hunc furor agitet Cat.; pren. Cethegi furor in vestra caede bacchantis Ci.
b) (pesnikov, vedežev, vedeževalk) navdahnjenost, navdušenost, navdihnjenost, zamaknjenost: negat sine furore Democritus poëtam magnum esse posse Ci., cuius furor consederit Ci., ut primum cessit furor (Sybillae) V., ubi vaticinos concepit mente furores O., ille f. patriae fuit utilis Pr., feminae in furorem turbatae … canebant T. zamaknjene.
c) bojna navdušenost, srdita bojaželjnost: sic animis iuvenum furor additus V., f. Teutonicus Lucan., armorum Vell., bellandi Sil.; o živalih: f. illorum (sc. taurorum) Ph.; pesn. pooseb. Furor -ōris, m Furor, Besnik, božanstvo v Marsovem spremstvu: Sil., Stat., Furor impius saeva sedens super arma V.
č) besna jeza, divji srd, ihta, togota: furor iraque mentem praecipitant V., inceptum frustra submitte furorem V., regia Iuno acta furore gravi V., populum Rom. egit in furorem praetexta C. Caesaris cruenta Q.; meton. vzrok jeze, nejevolje: ut tibi sim merito semper furor Pr.
d) strastna (blazna) ljubezen, strastno ljubkovanje, ljubljenje, pohota: ardet amans Dido traxitque per ossa furorem V., mille puellarum, puerorum mille furores H., quo me furor egit amantem? O., intus erat f. igneus O. goreča, žarna ljubezen, furori indulgere O., amenti caeca furore Cat.; (o živalih) pojatev, pojanje: f. equarum V.; meton. predmet strastne ljubezni, ljubica: sive mihi Phyllis, sive esset Amyntas, seu quicumque furor V.

3. poblaznelost, blaznost, steklost, brezumnost: ira furor brevis est H., caeci furore L., velut captus furore L., detrectavitque furore militiam ficto O., indomitus furore Cat., dignum furore suo habuit exitum Vell., fere ira et concitatio furori sunt similia Q.; furor est z inf.: Sen. ph., quis furor est atram bellis arcessere mortem? Tib.; id primum videri furor (brezumnost) z inf. Iust.; occ.
a) zaslepljenost: cuius tanti furoris fuit omnes reges contra se excitare Ci., furore atque amentiā impulsus C., quis furor auditos … praeponere visis caelestes? O.
b) slepa strast, zagrizenost političnih strankarjev, uporno mišljenje, upornost: tantumque esse eorum omnium furorem, ut … C., sceleri ac furori tuo … fortunam populi Rom. obstitisse Ci., alicuius furorum frangere Ci. ali armis compescere Vell., alicuis effrenatus et praeceps furor Ci., f. civilis H., tribunicii furores L., cum aliquo furorem suum consociare L., nec se comitem illius furoris, sed ducem praebuit L.
c) strasten pohlep, silno poželenje: movit tantum vox illa furorem Lucan., nec minor in campo (Martio) furor est Petr.; z objektnim gen.: impius lucri f. Sen. tr., quis vos agitat furor (z inf.) Sen. tr., f. impendiorum Suet.

furore m

1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti

2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla

3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

infatuazione f navdušenost, obnorelost; zatelebanost