Franja

navoj [ô] moški spol (-a …) tehnika das Gewinde (desni Rechtsgewinde, dolgi Langgewinde, drobni Feingewinde, kratki Kurzgewinde, leseni Holzgewinde, levi Linksgewinde, notranji Hohlgewinde, Innengewinde, obli Rundgewinde, ploski Flachgewinde, strmi Steilgewinde, trapezni Trapezgewinde, trikotni Spitzgewinde, vijačni Schraubengewinde, zunanji Außengewinde, žagasti Sägegewinde)
stopnja navoja der Gang
z navojem Gewinde-, Schraub-
(cev das Gewinderohr, kozarec das Schraubglas, pokrov der Schraubdeckel)
zapiranje z navojem der [Schraubverschluß] Schraubverschluss
rezanje navojev das Gewindeschneiden
Edisonovi navoji množina das Edisongewinde

návōj -oja m navoj: urezivati -e; -i za zavrtanj; cijevni, cevni, cilindarski, pušni, pilasti, trapezni, obli navoj; vanjski, spoljašnji, unutrašnji, unutarnji navoj

navòj filet(age) moški spol , spire ženski spol , pas moški spol (de vis); enroulement moški spol , bobine ženski spol

desni (levi) navoj filet (ali pas) à droite (à gauche)
matični navoj (tehnika) filet femelle
navoj vijaka pas de vis, filet de vis, filetage
navoj žice bobine de fil métallique

navòj (-ôja) m

1. teh. filetto, filettatura, impanatura:
notranji, zunanji navoj filettatura interna, esterna
metrski, cevni navoj filettatura metrica, Whitwork
globina, korak, premer navoja altezza, passo, diametro del filetto

2. avvolgimento, gomitolo; incannatura

navòj -ôja m
1. navoj: cevni navoj; desni navoj
2. namotak: žica v -ih

navòj (vijaka) rosca f ; filete m

desni (levi) rosca a la derecha (a la izquierda)
matični navoj filete m de tuerca

navòj -ôja m ghivent, filet

navôj coil (žice of wire, vrvi of rope)

навой m navoj (pri statvah)

notranji navoj moški spol das Innengewinde, Hohlgewinde

ostri navoj moški spol tehnika das Spitzgewinde

trikotni navoj moški spol das Spitzgewinde

coil² [kɔ́il] samostalnik
navoj, spirala, tuljava, zvitek, zavoj
navtika na motku navita vrv

ergata -ae, m (gr. ἐργάτης) vitel, navoj: Vitr.

filettatura f

1. obrobljanje z obšitkom; obšitek

2. vrezovenje navoja; navoj

Gewinde, das, (-s, -e) Technik navoj; venec; (Blumengewinde) girlanda; Baukunst, Architektur vitje

incannata f

1. tekstil navoj, motek

2. ograja iz trstja

involūtiō -ōnis, f (involvere) vitje, zavijanje: canina Cael. zleknjenje; konkr. vijak, navoj: Vitr.

iugum -ī, n (k iungō; prim. gr. ζυγόν = got. juk, sl. igo)

I.

1. jarem, igo (na vratu vprežene živine): nos quibusdam bestiis iuga imponimus Ci., iuga tauris solvere V., demere H., iugum asinarium Cat., crebra iactatione cervicum iugum excusserant Cu.; o konjih: equi iugum quatere coeperant Cu., equi colla iugo eripiunt O., frena fert iugo (equus) V., demere iuga equis O.; o drugih živalih: tigres iugum collo trahentes H., leones iugo subdere Plin.

2. metaf. jarem = dolžnost: subtrahis effracto tu quoque colla iugo? O., ferre iugum pariter dolosi amici H. ki več nočejo nositi istega jarma; occ.
a) zakonski jarem: nondum subacta ferre iugum valet cervice H., Venus diductos iugo cogit aëneo H., alicui iugum imponere O., iugum ferre Pl., paulatim sub iuga colla dare Tib., eripere turpi colla iugo H.
b) suženjski jarem: iugum Macedonum deiecere Cu., fortunae iugum pati Cu., cuius a cervicibus iugum servile deiecerant Ci., servitutis iugum depellere Ci., iugum accipere L., Samnitium iugum subire T., alicuius ferre iugum H., iugum exuere L., iugo se exuere L., servitiis grave iugum demere L., aliena arva iugo premere V. „podjarmiti“, recipere imperii iugum Vell., iugum excutere Plin. iun.
c) jarem, narejen iz treh sulic v podobi Π, skozi katerega so morali iti premagani sovražniki v znak suženjstva: legionibus nostris sub iugum missis Ci., tudi sub iugo mittere, emittere L. izpod jarma spustiti, sub iugo abire L. biti spuščen izpod jarma; pren.: calamitates terroresque mortalium sub iugum mittere Sen. ph. premagati.

3. metaf. vprega: immissis iugis lora concussere aurigae V.; od tod meton. voz: Sil.; sploh dvojica, par: impiorum Ci. (Antonij in Dolabela), aquilarum Plin. —

II. jarem = prečnica, ki veže dve stvari

1. tkalsko vratilo, navoj: tela iugo vincta est O.

2. igo na ojesu: iugum (plaustri, temonis) Cu., L., Varr., Iust.

3. Tehtnica ali Polnočnica (ozvezdje): Sen. tr., Romam, in iugo cum esset luna, natam esse dicebat Ci.

4. veslaška klop, brv: animas, quae per iuga longa sedebant, deturbat V.

5. jarem, (gorsko) sleme, (gorski) greben: mons factus Atlas; iuga sunt umeri, caput cacumen O., summum iugum montis C., omnes eius iugi colles C., iugo circummissus in verticem collis evasit L., iugum Alpium L. alpsko pogorje = Alpe, iuga Tauri L., Pyrenaei iuga S., continentia iuga L., nive perenni (večnim) obruta iuga Cu., dorsum esse eius iugi aequum Ci., ut mutato itinere iugis Octogesam perveniret C., in immensis qua tumet Ida iugis O.; sinekdoha vrh, gora: in quibus es venata iugis? O., bacchata iugis Naxos V.

līciātōrium -iī, n (līcium) tkalčevo vratilo, navijalni valj, navoj: Vulg.