Franja

nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr

naučíti se -ím se dov., ви́вчити -чу док., розучи́ти розучу́ док.

angleščina samostalnik
(angleški jezik) ▸ angol, angol nyelvPovezane iztočnice: ameriška angleščina, britanska angleščina, avstralska angleščina

češko prislov
(o jeziku) ▸ csehül

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

izúst par cœur, de mémoire

naučiti se (povedati) na izust apprendre (réciter) par cœur

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

kotalkati glagol
(voziti se s kotalkami) ▸ görkorcsolyázik

nadŕgniti to rub

nadŕgniti se (naučiti se) to learn by rote

napíliti to file (up)

napíliti se (naučiti se) to learn by rote

naučíti to teach; to instruct

naučíti se to learn
naučíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to memorize, to commit to memory; to acquire knowledge; (veščine, spretnosti) to get the knack, to learn the trick
naučíti koga brati to teach someone to read
naučil ga bom, kako se je treba obnašati I'll teach him good manners, I'll teach him how to behave
naučíti se pisati to learn to write

naučíti enseigner, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans (ali sur, de) quelque chose

naučiti se apprendre
naučiti koga brati (pisati) apprendre à lire (écrire) à quelqu'un
naučiti se kaj od koga apprendre quelque chose de quelqu'un en le regardant (ali voyant) faire
naučiti se na pamet apprendre par cœur
česar se je Janezek naučil, Janez zna ali kar se Janez nauči, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

naučíti (-ím)

A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte

naučíti

naučiti koga kaj enseñar a alg a/c
naučiti koga brati enseñar a leer a alg
naučiti se aprender (brati a leer)
naučiti se na pamet aprender de memorias, aprenderse a/c
naučiti se za mehanika aprender (para) mecánico

naučíti -ím dov. a instrui

naučíti se a învăţa, a se deprinde

naváden (-dna -o) adj.

1. abituale, solito, consueto:
to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

2. ordinario, comune; semplice:
naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
bil je čisto navaden dan era una giornata comune
tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta navadna pošiljka plico semplice
ekon. navadne obresti interesse semplice
mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
navadni odvod derivata semplice
fiz. navadni tlak pressione semplice
navadna temperatura temperatura semplice
žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
rel. navadna nedelja tempo ordinario
alp. navadna smer normale
ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
pren. knjiž. navaden človek ciompo
navaden dan feria
navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
muz. navadni aulos monaulo
film. navadni film film a passo normale
navadni ljudje umili, gente comune
voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
ekst. navadni vojaki truppa

nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina

pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu

pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

s pametjo con sentido
na pamet de memoria
počasne pameti fam duro de mollera
zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
(on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más

rolkati glagol
(voziti se z rolko) ▸ gördeszkázik