Franja

najeti [é] (najamem) najemati mieten, anmieten, leasen; pomorstvo, letalstvo befrachten, chartern; delovno silo, mornarja: heuern, anheuern; morilca: dingen

najeti glagol
1. (o prostoru ali vozilu) ▸ bérel, bérbe vesz, kiveszDobrih 30 odstotkov prebivalcev EU svoje stanovanje najame, v Sloveniji je takih 24 odstotkov prebivalcev. ▸ Az EU lakosságának bő 30 százaléka bérli a lakását, Szlovéniában ez a lakosság 24 százalékára igaz.

2. (o ljudeh) ▸ fogad, megbíz, felkér Najel je odvetnika, da je dosegel zamrznitev postopka. ▸ Ügyvédet fogadott, hogy elérje az eljárás befagyasztását.
Pred žetvijo za delo na poljih in v skladišču najamejo približno sto okoliških delavcev. ▸ Az aratás előtt körülbelül 100 környékbeli munkást fogadnak fel a földeken és a raktárban való munkavégzésre.

3. (o posojilu) ▸ felveszZa dokončanje sanacije so najeli tudi posojilo v višini dveh milijonov evrov. ▸ A helyreállítás befejezéséhez kétmillió euró hitelt is felvettek.

najéti to rent, to hire; to engage; to take on lease

najéti ladjo, letalo to charter a steamer, a plane
najéti taksi to hire a taxi
najéti avto to hire (ali to rent) a car
najéti od ure to engage by the hour
najéti posojilo to raise a loan
najel sem sobo v 3. nadstropju I took a room on the third floor

najéti (kaj) louer, prendre en location (ali à louage) , prendre à bail (ali en gérance, à ferme) ; (koga) engager, prendre à sa solde , (za denar) soudoyer

najeti posojilo faire (ali contracter) un emprunt, emprunter

najéti (-jámem) perf. glej najemati | najeti

najéti najamem, najemi -ite, najel, najet i najet najmiti, uzeti u najam: najeti hišo, stanovanje
uzeti pod kiriju; najeti zemljo
uzeti u najam, pod najam zemlju

najéti alquilar; arrendar; tomar en alquiler ; (ladjo, letalo) fletar ; (služabnike) contratar

najeti posojilo contraer un empréstito

najéti -jámem dov., ви́найняти -найму док., найня́ти найму́ док.

najéti -jámem dov.
1. a închiria, a arenda
2. a angaja, a tocmi

accēndere^*

A) v. tr. (pres. accēndo)

1. prižgati, prižigati; vžgati:
accendere il fuoco prižgati ogenj
accendere la sigaretta prižgati cigareto
accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor

2. podžgati, razvneti:
accendere una guerra razvneti vojno
accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
accendere le passioni razvneti strasti

3. najeti:
accendere un mutuo najeti posojilo

B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
accendersi d'ira razjeziti se
accendersi d'amore zaljubiti se

acquistare

A) v. tr. (pres. acquisto)

1. nabaviti, kupiti, kupovati, dobiti:
acquistare una casa, un abito kupiti hišo, obleko

2. pren. pridobiti, doseči, priskrbeti si:
acquistare meriti, fama pridobiti si zasluge, sloves
acquistare tempo pridobiti čas, odlašati
acquistare terreno napredovati, dohiteti (na tekmovanju, v teku); uveljavljati se:
la teoria sta acquistando terreno teorija se uveljavlja

3. šport najeti, najemati

B) v. intr. okrepiti se, pridobiti:
al mare acquistò in salute na morju se mu je zdravje okrepilo

affittare v. tr. (pres. affitto)

1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
affittare una villa najeti vilo

alquilar najeti, v najem vzeti, v najem dati

estar por alquilar odda(ja)ti se (soba)
alquilarse udinjati se, stopiti v službo

anheuern auf einem Schiff: nastopiti službo; jemanden: vzeti v službo, figurativ najeti

anmieten najeti

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.

arrendar [-ie-] najeti, v zakup vzeti

no le arriendo la ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži

arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati

s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
arrêtez! stojte!
dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
arrêter un compte zaključiti račun
arrêter un domestique najeti služabnika
arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
s'arrêter de courir nehati teči
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali

assoldare v. tr. (pres. assōldo)

1. najeti (plačance, vohune, morilce)

2. vzeti v službo

aufnehmen^*

1. Gäste, in einen Verein, in die Kirche, Zeitung: sprejeti, sprejemati, (einbeziehen) vključiti, in eine Liste: vpisati; Empfindungen, Reize, Licht: zaznavati, Nahrung aufnehmen hraniti se

2. aus dem Darm, Sauerstoff usw.: absorbirati, vsrkavati, vsrkati, črpati, resorbirati, adsorbirati; Gerüche, Feuchtigkeit: navzeti se (vonja, vlage), adsorbirati, privzemati, privzeti (vonj, vlago)

3. (fassen) držati

4. (hochheben) dvigniti, dvigovati, vom Boden, eine Laufmasche: pobrati, pobirati, der Bagger Erdmaterial: zgrabiti; Hund - eine Fährte: slediti (sledi); eine Anregung, Diskussion: prevzeti (pobudo), priključiti se (diskusiji), vključiti se (v diskusijo)

5. Schwingungen, eine Last: prestrezati, prestreči, Kräfte: prevzemati

6. eine Anleihe, Hypothek: najemati, najeti

7. (beginnen) začeti (z)

8. (festhalten) schriftlich: zapisati (si), zapisovati (si), fotografisch: fotografirati, slikati, einen Film, den Ton: snemati, posneti

9. (auffassen) dojemati, dojeti, razumeti in sich aufnehmen sprejemati, asimilirati; es mit jemandem/etwas aufnehmen spoprijeti se z