neprimerljív (-a -o) adj.
1. non paragonabile
2. ineguagliabile, impareggiabile
3. pren. singolare, eccezionale
neprimerljív incomparable; sin par, sin igual, sin rival ; (edinstven) único (en su género)
nèprimerljív incomparable, sans pareil, sans égal, unique (en son genre), hors pair
neprimerljivo lep incomparablement beau
nèprimerljív -a -o prid. incomparabil, fără de seamăn, fără asemănare, de neasemănat
dīvīnus 3 (dīvus)
1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.
2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).
3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.
4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.
extra2 [ɛkstra] familier, adjectif izvrsten, odličen, neprimerljiv, prima; masculin, invariable dodatek; nekaj izrednega; pomožni natakar ali služabnik
vin masculin extra izredno dobro vino
engager un extra najeti posebnega, dodatnega služabnika
il a fait un extra pour ses invités napravil je posebno dober obed za svoje povabljence
faire des extra le samedi opravljati, posebno, dodatno delo ob sobotah
impar neenak, neraven; neprimerljiv
(número) impar liho število
imparagonabile agg. brez primere, neprimerljiv
impareggiabile agg. brez primere, neprimerljiv; nezamenljiv, enkraten, edinstven, dragocen:
bellezza impareggiabile enkratna lepota
incommensurabile agg. neizmerljiv, neizmeren; neprimerljiv
incommensurable [inkəménšərəbl] pridevnik (incommensurably prislov)
matematika inkomenzurabilen, brez skupne mere; nemerljiv, neprimerljiv, nesorazmeren
matematika numbers incommensurables praštevila
incommensurable [-rabl] adjectif neizmerljiv; neizmeren, ogromen; neprimerljiv
incomparábil -ă (-i, -e) adj.
1. neprimerljiv
2. neprekosljiv
in-comparābilis -e neprimerljiv, brezprimeren, izvrsten, nedosežen, nedosegljiv: Q., Plin., Vulg., Ambr.; adv. incomparābiliter brez primere, brezprimerno: Eccl.
incomparable neprimerljiv, brez primere, brez enakega
insuperable nepremagljiv, neprimerljiv, izvrsten
neasemănát -ă (-ţi, -te) adj. neprimerljiv
unapproachable [ʌnəpróučəbl] pridevnik (-bly prislov)
nedostopen, nedosegljiv; neprimerljiv