Franja

narod moški spol (-a …) die Nation, (ljudstvo) das Volk; (iz turške skupine Turkvolk, kulturni Kulturnation, sosednji Nachbarvolk, trgovski Handelsvolk)
narod pomorščakov ein seefahrendes Volk
duh naroda der Volksgeist
nastajanje naroda die Nationwerdung
oče naroda figurativno der Landesvater
samoodločba naroda/narodov pravo nationale Selbstbestimmung
Združeni narodi die UNO, Vereinte Nationen
prijateljstvo med narodi die Völkerfreundschaft
sporazumevanje med narodi die Völkerverständigung
bitka narodov zgodovina die Völkerschlacht
Društvo narodov zgodovina der Völkerbund
mešanica narodov das Völkergemisch
preseljevanje narodov zgodovina die Völkerwanderung
skupnost narodov die Völkerfamilie
biti vez med narodi völkerverbindend sein

národ m
1. narod: jugoslovenski, jugoslavenski -i
2. ljudstvo: radni narod Jugoslavije; izdanje za narod; protiv fašističkih osvajača narod se digao na oružje braneći svoju čast, poštenje i slobodu; izabrani narod izvoljeno ljudstvo

národ nation

bojevit národ a warlike people
Združeni Narodi United Nations pl
OZN United Nations Organization
Zveza narodov the League of Nations

národ nation ženski spol , peuple moški spol

Organizacija združenih narodov Organisation des Nations Unies (ONU)

národ (-a) m

1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli

národ m
1. narod, nacija: slovenski, srbski, hrvaški narod; jugoslovanski -i; Osvobodilna fronta slovenskega -a
2.
(prosti) narod: narod se je uprl nasilju fevdalcev

národ nación f

pomorski narod nación marítima
Združeni narodi las Naciones Unidas

národ -a m., наро́д -у ч.

národ -a m naţiune, popor

народ m ljudstvo, narod; prebivalstvo; ljudje;
чёрный н. (zast.) reveži;
на народе v družbi, z ljudmi;
на весь народ da vsi slišijo

наро́д -у ч., ljúdstvo -a s., národ -a m.

cīvitās -ātis, gen. pl. civitatum, redk. (pri C., S., L.) -ium, f (cīvis)

1. abstr. državljanstvo, državljanske pravice: lege Iulia civitas est socis et Latinis data, qui civitatem non haberent Ci., aliquem civitate donare Ci., aliquem in civitatem accipere, adscribere Ci. ali ascis cere L., civitatem habere, adipisci Ci. ali assequi T., civitatem amittere, adimere Ci., ius civitatis Ci. pravice, ki jih ima kdo kot državljan, iure nostro mutare civitatem nemo potest Ci., Volaterranis Sulla, comitiis centuriatis civitatem eripere non potuit Ci., civitate carere Auct. b. Afr., civitatem petere Suet.; pren.: civitate Romana donare agricolationem Col., oratio civitate donata Q., verbo civitatem dare Suet.

2. met. konkr.
a) državljanstvo = državljani, skupnost državljanov: moleste fert civitas et queritur Ci., c. commota est Ci., unum hominem pluris quam cunctam civitatem fuisse N., ei obviam universa civitas in Piraeum descendit N.
b) occ. občina, država, narod: c. Helvetia C., Ubiorum C., bello civitatem persequi Ci., navem tibi dat Milesia civitas Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., post civitatem a L. Bruto liberatam Ci., civitates condere novas aut conservare iam conditas Ci., civitatem instituere Ci., primus Graecae civitatis N. iz grške države, Saguntum foederata civitas N., civitates valentiores opibus L., verso civitatis statu T.; pren.: una c. communis deorum atque hominum Ci., c. Stoicorum T. skupnost.

3. mestna občina, mesto (kot skupnost vseh meščanskih stanov); Ci. loči natančno: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus; toda poklas., redkeje predklas. je civitas = urbs mesto sploh: miserat civitas Lingonum dona T., muri civitatis T., munita c. Iust., civitatem incendere Enn. fr. ali expugnare Q., errare per totam civitatem Petr.; včasih = urbs mesto, t. j. Rim: Sen. ph., T.

comunería ženski spol narod, pleme

dêmos m (gr. demos) demos, narod, svobodno ljudstvo s političnimi pravicami pri starih Grkih: atenski, atinski demos

dēmos -ī, m (gr. δῆμος)

1. ljudstvo, narod: demon Atheniensium pingere Plin.

2. okraj, občina: P. F. (s pl. demoe).

folk [fouk] samostalnik
ljudje, ljudstvo, narod

ameriško, pogovorno my folks moji sorodniki
pogovorno just folks preprost, naraven

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

gēnte f

1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki

2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi

gente ženski spol ljudje, ljudstvo, narod; osebje, služinčad; ladijsko moštvo

gente de alpargata kmečko ljudstvo
gente baja preprosto ljudstvo; sodrga
gente de color nebelci (mulati, črnci itd.)
gente de dinero bogataši
gente de la hampa vagabundi
gente de levita izobraženi ljudje
gente de mal aivir, gente non sancta, gente perdida malopridneži
gente de medio pelo srednji stan
- menuda otroci; sodrga
gente moza mladi ljudje
gente de paz dobri ljudje
¿quién? ¡gente de paz! (mil) stoj! Kdo tam? - Prijatelji!
gente de poco más o menos povprečni ljudje
gente de trato trgovci
gente de la vida (airada) razuzdanci
de gente en gente od ust do ust
bullir de gente mrgoleti ljudi
hacer gente (voj) novačiti vojake; zbuditi pozornost
ande ro caliente y riase la gente lastna komodnost je čez vse

gentīlitās -ātis, f (gentīlis)

I.

1. soplemenjaki, soplemenstvo, sorodniki, sorodovinci = sorodstvo, sorodovina, sorodovinstvo, rod: PLIN. IUN., gentilitatis ius, gentilitatum iura CI.; v pl. pogosto = (so)plemenske, sorodstvene zveze: VARR., CI., PLIN. IUN.

2. metaf. imenska sorodnost: cinnamomo proxima gentilitas erat PLIN., herbam quoque Graeci erineon vocant reddendam in hoc loco propter gentilitatem PLIN., g. nominis sui, g. Constantini nominis AMM.

3. meton. soplemenjaki, sorodovinci: AUR., omnes Tarquinios eicerent, ne quam reditionis per gentilitatem spem haberent VARR. AP. NON., sparsas ... gentilitates colligere PLIN. IUN. –

II.

1. narodnost, meton. = narod: MIN.

2. poganstvo, nevernost, meton. =
a) poganska vera: errant, qui contendunt priorem esse gentilitatem quam dei religionem LACT.
b) pogani, neverniki: ECCL.