mrgoléti to teem; to swarm; to be alive (with)
rib mrgoli v tem jezeru fish teem in this lake, this lake is teeming with fish
na ulicah mrgoli ljudi the streets are swarming with people
v mestu mrgoli vohunov the town is swarming with spies
v tej pokrajini mrgoli divjačine this region is swarming with game
mrgoléti fourmiller, grouiller; pulluler, foisonner
v nalogi mrgoli napak Le devoir est plein de fautes
mrgoléti (-ím) imperf.
1. pren. formicolare, brulicare; pullulare:
na cestah mrgolijo avtomobili, mrgoli avtomobilov per le strade brulicano le macchine
2. (gomazeti) sentire un formicolio:
od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži dall'orrore sentiva un formicolio per tutto il corpo
mrgoléti -im
1. vrvjeti, gamizati, gmizati: po mravljišču mrgolijo mravlje; tu vse mrgoli napak
ovdje sve vrvi greškama, kipi pogreškama
2. treperiti: mrgoli mi pred očmi
treperi mi pred očima
3. od groze mi mrgolijo mravljinci po koži
od užasa podilaze me žmarci
mrgoléti -í nedov., v 3. os., киші́ти -ши́ть недок.
mrgoléti *-ím nedov. a furnica, a foi, a mişuna
brulicare v. intr. (pres. brulico) gomazeti, mrgoleti, rojiti (tudi pren.):
la folla brulica per le strade po cestah mrgoli množica
la mia testa brulica di idee po glavi mi roji kup zamisli
bullir (perf: -lló) premikati se, ne biti pri miru, ne mirovati; vreti, kipeti, valovati; mrgoleti; udeležen biti
cover1 [kʌ́və] prehodni glagol (with)
pokri(va)ti, zavarovati; obseči, obsegati; razprostreti, razprostirati (se)
figurativno mrgoleti; skriti, skrivati
figurativno tajiti (from)
braniti, (za)ščititi; izplačati, kriti stroške; obdelati; prepotovati, prehoditi; premagati; zadostovati; (z orožjem) meriti; oploditi (žrebec)
ameriško, pogovorno poročati za tisk; predvidevati; valiti
to be covered with biti poln česa
under covered friendship s hlinjeno prijaznostjo
pray be covered pustite, prosim, klobuk na glavi
to cover (up) one's tracks zabrisati sledove
your letter covers po vašem pismu sodim, da
to cover with a rifle nameriti strelno orožje
crawl1 [krɔ:l] neprehodni glagol
plaziti se, laziti; gomazeti, mrgoleti
šport kravlati
to crawl home on one's eyebrows biti skrajno utrujen
it makes my flesh crawl kurja polt me obliva
to crawl with s.th. mrgoleti česa
crawling sensation občutek mravljinčenja
crowd2 [kraud]
1. prehodni glagol
stiskati se; nakopičiti se; gnesti, prerivati se; mrgoleti; hiteti
2. prehodni glagol (with)
napolniti, natlačiti; prenapolniti
to crowd my misfortune... da bo moja smola še večja...
to crowd sail razpeti vsa jadra
ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)
I.
1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.
2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.
3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —
II.
1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.
2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —
III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,
1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.
2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.
fervēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. fervēre)
1. zavreti, razgreti, segreti, greti se: Pl., Lucr., Vitr., Cels., Plin., Plin. iun.; pren. in ira cum fervescit … ardor Lucr.
2. metaf. mrgoleti česa: fervescere vermibus Arn.
foí -ésc vi. vrveti, mrgoleti, gomazeti, rojiti; vr. premetavati se