Franja

motik|a ženski spol (-e …) agronomija in vrtnarstvo die Hacke, (rovnica) die Haue; (za osipavanje Häufelhacke)
vlačilna motika Ziehhacke, Bügelhacke, der Bügeljäter

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

motika samostalnik
(vrtno orodje) ▸ kapaPovezane iztočnice: holandska motika, vlečna motika

motíka hoe; pickaxe

okopati z motíko to hoe
kopač z motíko hoer

motíka pioche ženski spol , houe ženski spol (àmain ali à bras) ; (vrtna) binette ženski spol , serfouette ženski spol

motíka (-e) f agr. zappa:
kopati, okopavati, zamahovati z motiko zappare, rincalzare (con la zappa), menare la zappa
kraška motika bidente, tridente
vinogradniška motika marra

motíka ž motika: kopati, okopavati z -o, saditi pod -o

motíka azada f ; azadilla f

motíka -e ž., са́па́ са́пи́ ж., моти́ка -и ж.

motíka -e ž sapă, săpăligă, hârlet

моти́ка -и ж., motíka -e ž.

holandska motika stalna zveza
(vrtno orodje) ▸ holland kapa

vlačilna motika ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Ziehhacke, Bügelhacke

vlečna motika ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Zughacke, Bügelhacke

vlečna motika stalna zveza
(vrtno orodje) ▸ húzókapa

arrejaque moški spol motika, rovnica

azada ženski spol sekira; motika, kopača, lopata

beataxe [bí:tæks] samostalnik
motika

bidēns -entis, abl. sg. -ī, subst. večinoma -e, gen. pl. -ium in pesn. -um (bi in dēns) dvozob,

1. obr. (o darilnih živalih) ki ima že obe vrsti zob = popolnoma odrasel, dvoleten: porcus Pomp. ap. Gell., hostia Hyg. ap. Gell. Od tod subst. fem. (sc. hostia) darilno živinče (ki ima že obe vrsti zob), odraslo ali dveletno darilno živinče, poseb. darilna ovca: Plin., mactant lectas de more bidentīs V., lanigeras mactabat rite bidentīs V., Amathusiacae bidentes O., tentare multa caede bidentium... deos H., bidenti facere (žrtvovati) Laberius ap. Non.; pren. ovca: bidens prospexit lupum Ph.

2. dvozob = dvorogljat, dvorezen: forfex V., ferrum Ps.-V., (Ciris), ancora Plin., ligones Veg. Od tod subst. masc. (sc. raster) „dvorogljača“, kopača, motika (δίκελλα): Col., Plin., duros iactare bidentes V., glaeba versis frangenda bidentibus V., versare solum bidente Tib., valido bidenti ingemere Lucr., burus bidens O.; met.: bidentis amans Iuv. prijatelj poljedelstva.

binette [-nɛt] féminin motika; populaire (začuden, nezadovoljen) obraz