Franja

mod|a [ó] ženski spol (-e …) die Mode, -mode (moška Herrenmode, damska Damenmode, pri čevljih Schuhmode, otroška Kindermode, pomladanska Frühjahrsmode, poletna Sommermode, jesenska Herbstmode, zimska Wintermode)
visoka moda die Couture
kreiranje mode die Modeschöpfung
svet mode die Modewelt
biti stvar mode Modesache sein
iz mode (nemoderen) aus der Mode
priti iz mode aus der Mode kommen
v modi modern, figurativno in
biti v modi modern sein, figurativno in sein, Trumpf sein
priti v modo in Mode kommen, aufkommen, im Kommen sein
spet prihajati v modo wieder modern werden, figurativno Renaissance feiern
ki se ravna po modi [modebewußt] modebewusst
ravnati se po modi [modebewußt] modebewusst sein, nach der Mode gehen

mōda f

1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
moda per bambini otroška moda
la moda dei capelli lunghi moda dolgih las

2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
alta moda visoka moda
moda pronta konfekcija (oblačila)
mode pl. ženska oblačila

3.
di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
abito alla moda modna obleka
tornare di moda biti spet moderen
uscire di moda priti iz mode

móda ž (fr. mode, lat.) moda: doći u -u, biti u -i; izići iz -e

moda ženski spol moda; običaj, šega, navada

función (ali dia) de moda gala gledališka predstava
pasado (ali fuera) de moda iz mode
a la moda moderen, moden, priljubljen (npr. igralec)
de moda antigua staromoden
a la moda de aquel tiempo po tedanjem običaju
de última moda po zadnji modi
estar de moda, sor (de) moda v modi biti
hacerse moda v modo priti
revista de modas modni žurnal

móda fashion; vogue; mode; style

iz móde out of fashion; outmoded
v módi in fashion, in vogue, fashionable
po módi fashionably
po najnovejši módi up-to date in style, in the latest fashion
najnovejša móda the latest fashion, new look
po stari módi (staromoden) old-fashioned
narejen po zadnji módi made in the latest style
zadnji krik móde (ZDA pogovorno) the last word (ali the latest thing) in fashion
to ni več v módi that is no longer the fashion, that has gone out of fashion
to je bila móda pred 30 leti that was in fashion thirty years ago
to je v módi letos it is the fashion this year
v módi so kratka krila short skirts are in (ali are all the rage)
biti v módi to be in fashion, to be in great demand
priti v módo to come into fashion
priti zopet v módo to come back into fashion
priti iz móde to go out of fashion
prinesti v módo to bring into fashion, to launch a fashion
to pri nas ni v módi that is not the fashion here
ona se oblači po zadnji módi she dresses in the latest fashion
slediti módi, spremljati módo, ravnati se po módi to follow the fashion
voditi v módi to set the fashion
vpeljati novo módo to set a new fashion
kupila si bo klobuk po módi she will buy a smart (ali stylish, modish) hat

móda mode ženski spol

moška (ženska) moda mode masculine (féminine)
sedanja, trenutna moda la mode actuelle (ali du jour)
najnovejša, zadnja moda le dernier cri, la dernière mode
iz mode passé de mode, démodé
biti iz mode n'être plus de (ali à la) mode, être passé de mode (ali démodé)
v modi biti être à la mode, être en vogue (ali de mode)
držati se mode suivre la mode
oblačiti se po modi se mettre à la mode
prinesti v modo mettre à la mode (ali en vogue), lancer
priti iz mode passer de mode
muhavosti mode les caprices moški spol množine de la mode

móda (-e) f

1. moda:
moda dvajsetih let la moda degli anni venti
moška, ženska moda moda maschile, femminile
visoka moda alta moda
sejem mode la fiera della moda
oblačiti se po modi vestirsi alla moda
novosti na področju mode novità della moda
modeli italijanske mode i modelli della moda italiana

2. ekst. moda; corrente:
dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
priti iz mode uscire di moda

móda ž (fr. mode lat. modus) moda: ženska, moška moda

móda moda f

moška (ženska) moda moda masculina (feminina)
sedanja, trenutna moda la moda actual
iz mode pasado (ali fuera) de moda
najnovejša, zadnja moda la última moda, el último grito
biti iz mode estar pasado de moda
to je (pač) (zdaj) moda es la moda
po zadnji modi de última moda
moda je nositi ... está de moda llevar...
biti moda, v modi estar de moda, ser (la) moda, estar en boga
oblačiti se po modi vestir a la moda
držati se mode, slediti modi seguir la moda
prinesti v modo poner de (ali en) moda
priti v modo hacerse moda
priti iz mode pasar de moda

móda -e ž., мо́да -и ж.

• módni kreátor модельє́р

móda -e ž modă
□ ne biti več v modi a fi demodat

módă -e f moda

мода f moda;
журнал мод modna revija; (lj.) običaj, navada

мо́да -и ж., móda -e ž.

nespuščena moda srednji spol množina, medicina der Hodenhochstand

corbēllo² m

1. pl. evfemistično pog. moda:
rompere i corbelli a qcn. koga nadlegovati
avere qcn. sui corbelli pren. koga ne prenašati

2. pren. pog. tepec

cordone m

1. poveč. od ➞ corda debela vrv

2. vrv; vrvca:
cordone d'accensione, cordone detonante zažigalna vrvca
cordone elettrico električni kabel
allargare, stringere i cordoni della borsa pren. biti radodaren, skopariti

3. ogrlica; trak

4. anat.
cordone ombelicale popkovina

5. kordon:
cordone di polizia policijski kordon
cordone sanitario pren. sanitarni kordon

6. pog. evfemistično jajca, moda:
rompere i cordoni a qcn. koga nadlegovati

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

corrēnte¹ f

1. tok, struja (tudi pren.):
correnti marine morske struje
corrente d'aria prepih
correnti di scambi commerciali tokovi trgovinske izmenjave
corrente migratoria migracijski tok

2. elektr. tok:
corrente continua, alternata enosmerni, izmenični tok; pog. elektrika:
manca la corrente ni elektrike
presa di corrente vtičnica

3. pren. navada; moda; tendenca, trend:
andare secondo, contro corrente ravnati v skladu s časom, ravnati proti duhu časa
seguire la corrente prilagoditi se modi, veljavnim normam

4. ekst. struja:
corrente di destra, di sinistra polit. desna, leva struja

cult [kʌlt] samostalnik (of)
češčenje, oboževanje, kult; občudovanje; strast, moda