Franja

mast|en (-na, -no)

1. fett (tudi figurativno zemlja, plen, dobiček); (bogat z maščobo) jed: fettreich; (omaščen) fettig, fettglänzend; (vsebujoč maščobo) fetthaltig, fettig; Fett- (krema die Fettcreme, medicina die Fettsalbe)

2. (zamaščen) ovratnik, tilnik: speckig, lasje: fettig

3. (nespodoben) saftig
mastna šala saftiger Witz, der Herrenwitz
|
mastni sijaj der Speckglanz
figurativno masten zalogaj ein fetter Bissen

másten fatty, fat; greasy; (figurativno) scurrilous; figurativno (služba) lucrative, profitable; (špehast) lardy

másten tisk boldface, bold, clarendon
másten madež spot of grease
podkožno mástno tkivo subcutaneous fatty tissue

másten gras, graisseux, onctueux; replet, dodu, obése; lucratif

mastna črka caractère moški spol gras
masten madež tache ženski spol de graisse
mastna služba emploi moški spol lucratif
mastna zemlja terre ženski spol grasse

másten (-tna -o) adj.

1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi

2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso

3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda

4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio

5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)

másten -tna -o mastan, masni: -i lasje
masna kosa; masten zajtrk
mastan doručak; -o črevo
rektum, pravo crijevo, crevo, guzno crijevo; -a služba
unosno mjesto (me-); -a šala

másten de grasa; gordo; craso

masten madež mancha f de grasa
mastni dobički pingües ganancias f pl (ali beneficios m pl)
mastno meso carne f gorda
mastna služba fam canonjía f; sinecura f; empleo m lucrativo
masten tisk impresión f en negrilla
mastna zemlja tierra f grasa

másten prid., масни́й прикм., жи́рний прикм., жирови́й прикм., са́льний прикм.

másten -tna -o prid.
1. gras
2. unsuros, pătat de grasime

mästen pitati, spitati

masten madež moški spol der Fettfleck
puščati mastne madeže fetten

adipós -oásă (-óşi, -oáse) adj. tolst, masten

adipose [ǽdipous]

1. pridevnik
masten, tolst

adipose tissue tolščevina; maščevina

2. samostalnik
mast, tolšča

adiposo agg. anat. debel, tolst, masten:
tessuto adiposo anat. mastno tkivo

altilis -e (altus, alere)

1.
a) (o živalih) pitan, tolst: Plin., boves altiles, ad sacrificia saginati Varr.; subst. altilis -is, f (sc. avis) pitana perutnina, poseb. skopljena kokoš: Iuv.; pogosteje v pl. altilēs -ium, f pitana perutnina: Luc. fr., Sen. ph., satur altilium H.
b) (o ljudeh) homines Tert. (borci) v obreji.
c) (o rastlinah) umetno vzgojen: asparagi Plin.; pren. masten = obilen, bogat: dote altili et opima Pl. ap. Non.

2. masten in zato redilen: sanguis Macr.

camembert [kamɑ̃bɛr] masculin masten, mehek sir (iz Normandije)

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

creamy [krí:mi] pridevnik (creamily prislov)
smetanast, masten, kremast
figurativno izbran

dèbeo debèla debèlo, dol. dèbelī -ā -ō
1. debel: debeo ovan, zid, led, skorup, sloj, glas; debeli lim debela pločevina; -a daska, šala, laž, glava, leća, linija; -o crijevo, crevo
2. gost: -a magla, prašina
3. globok: -o more
4. hladen: debeli hlad, -a hladovina hladna senca
5. trd: -a noć
6. masten: -a plaća
7. iskren: -i prijatelj
8. -a berta ime nemškega težkega možnarja v I. svet. vojni
9. -a jaspra bot. gomoljasta zlatica, Ranunculus bulbosus; -i korijen, koren bot. repuščeva zvončnica, Campanula rapunculus

demi-sel [-sɛl] invariable le lahno slan; masculin masten, svež in lahno slan sir