Franja

Makedónec; Makedónka; Makedónski Macedonian

makedonsk|i [ó] (-a, -o) makedonisch, mazedonisch

makèdōnskī -ā -ō makedonski: makedonski jezik, narod

makedonski pridevnik
1. (o Severni Makedoniji in Makedoncih) ▸ macedónPovezane iztočnice: makedonski denar

2. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem grškem kraljestvu) ▸ makedón

makedónski macédonien

makedónski (-a -o) adj. geogr., hist. macedone:
hist. Filip Makedonski Filippo il Macedone

makedónski -a -o makedonski: makedonski jezik

makedónski macedonio, macedónico

makedónski prid., македо́нський прикм.

makedónski -a -o prid. macedonean

Filip II. Makedonski stalna zveza
zgodovina (makedonski kralj) ▸ II. Philipposz [macedón király]

makedonski denar stalna zveza
(valuta) ▸ macedón dénár

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

macedonio, macedón makedonski

macedoniom Makedonec

macēdone

A) agg. geogr. makedonski

B) m, f geogr. Makedonec, Makedonka

C) m jezik makedonščina

macedoneán -ă (-éni, -éne)

I. adj. makedonski

II. m/f Makedonec (-nka)

Macedonian [mæsidóunjən]

1. pridevnik
makedonski

2. samostalnik
makedonščina; Makedonec, -nka

macédonien, ne [-dɔnjɛ̃, ɛn] adjectif makedonski

Macédonien, ne masculin, féminin Makedonec, -nka
macédonien masculin makedonski jezik

makedonisch makedonski