Franja

lice [lais] samostalnik
množina od louse

lic|e¹ srednji spol (-a …) die Wange, die Backe
desno/levo lice rechte/linke Wange
medicina oteklo lice eine dicke Backe
z upadlimi lici hohlwangig, schmalwangig
pognati (komu) kri v lica (jemanden) erröten machen
figurativno na licu mesta vor Ort, an Ort und Stelle
ogled na licu mesta pravo der Lokaltermin

lic|e² srednji spol (-a …) pri blagu: der Stoffseite, Oberseite; rechte Seite; pri usnju: die Narbenseite, der Narben

lice¹ [lis] féminin ograjen prostor za (turnirske) borbe, borišče

entrer en lice spustiti se v borbo, v diskusijo; priti na borišče

lice² [lis] féminin lovska psica

lice³ tudi lisse [lis] féminin priprave pri statvah za uvajanje votka

líce s
1. obraz: izraz -a; lijepo lice; ljepuškasto, lepuškasto, blijedo, bledo, umilno lice; reći komu istinu u lice; po -u se poznaje pijanac; praviti kiselo lice; gledati smrti u lice; tanjir sa dva -a dvoličnež; jesti hljeb svoj u znoju -a svoga
2. lice: niz -a se okliznula vrela, krupna suza
3. oseba: došlo je svega jedno lice; vojno, civilno, nepoznato, sumnjivo, službeno lice; glagolsko lice; kategorija -a postoji u ličnim i pridjevnim zamjenicama i u glagolima
4. lice: lice zemlje; na -u mjesta na mestu
5. lice, prava stran: lice i naličje; lice tkanine, novca
6. fasada: lice građevine
7. s -a od spredaj; -em na Božić tik pred božičem

líce cheek

upadlih líc hollow-cheeked
barva líc complexion
preiskava na lícu mesta (na samem mestu) investigation on the spot

líce joue ženski spol ; (obraz) figure ženski spol , visage moški spol , face ženski spol ; (poslopja) façade ženski spol ; (blaga) endroit moški spol ; (kovanca, medalje) effigie ženski spol ; (kože) fleur ženski spol du cuir

na licu mesta sur les lieux, sur place

líce (-a) n

1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

4. (pročelje) facciata

5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)

líce s
1. obično mn. obrazi: bleda -a; vdrta -a
upali obrazi; rdeča
-a rumeni obrazi; desno, levo lice
2. lice: gledati komu naravnost v lice; lepo lice; ljubeznivo lice
ljubazno lice; ljubko lice
umilno lice
3. fasada, pročelje: lice hiše
4. prava, prednja, bolja strana čega: lice blaga
prednja strana štofa; lice tkanine, usnja, kovanca
5. obilježje: dati prireditvi slovesno lice
svečano lice
6. izgled: lice pokrajine se je spremenil; storilca so prijeli na -u mesta
krivca su uhvatili na licu mjesta, na mjestu (-me-)

líce mejilla f ; (obraz) cara f , faz f

v lice komu resnico povedati decir a alg las verdades en la cara

líce -a s., щока́ -и́ ж., лице́ -я́ с.; вид -у ч.

líce -a s obraz, faţă

лице́ -я́ с., líce -a s.

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

āspectus (adspectus) -ūs, m (āspicere, adspicere)

I. act.

1. pogled: primo aspectu Ci., V., uno aspectu intueri potestis eos Ci., pudore aspectum hominum lucemque vitare Ci., carere aspectu civium Ci., situs Syracusarum praeclarus ad aspectum Ci. prekrasno videti, terribilis aspectu Ci. strašen videti, in cotidiano populi aspectu positus Ci., gravari aspectum civium T.

2. pren.
a) pogled, oči: asp. trux Pac. fr., oculis et aspectu (ἕν διὰ δυοῖν) rem denuntiare Ci., natura lubricos oculos fecit et mobiles, ut... aspectum, quo vellent, facile converterent Ci., referunt aspectum in curiam Ci., aspectu acri uti Corn., me... a suis terret aspectibus Ap., et verbis et actibus et aspectu terrori omnibus... fuit Lact.
b) izgled, obzorje: orbes, qui... aspectum nostrum definiunt Ci., nam (urbs Syracusae) portus habet prope in aedificatione aspectuque urbis inclusos Ci., Rhenum... esse in aspectu T. se vidi; sub uno aspectu poni Q. Ci. z enega vidika biti opazovan (opazovati se).

3. met. vidna moč, vid: Corn., oculorum Enn. ap. Ci., omnia, quae sub aspectum cadunt Ci. ali omnes res, quae sub aspectum veniunt Ci. ves vidni svet, caelum ita aptum est, ut sub aspectum et tactum cadat Ci. da je vidno in čutno, amittere aspectum Ci. oslepeti.

II. pass. (z objektnim gen.)

1. prihajanje na vidno, prikaz česa: statuae Ci., me dicere parantem horum aspectus repressit Ci., eius aspectus nobis seditiones adferebat Ci., ipso aspectu alicui inicere admirationem sui N., beluarum, funditorum, regis asp. Cu., molliorum siderum adspectus Plin. vzhod.

2. met. videz, izgled, zunanjost, lice: ora vobis eorum ponite ante oculos, incessum, aspectum, voltum Ci., versatur mihi ante oculos aspectus Cethegi Ci., auctionis miserabilis aspectus Ci., taeterrimum aspectu Ci. kaj grdo videti, horridiores (ali horridiore) sunt in pugna aspectu C., aspectu venenato Corn., Sagana et Canidia horrendae aspectu H., apes horridae aspectu Plin., aspectu carbunculi nigrioris Plin. barve, Oceanus cruento aspectu T., aspectus et habitus oris non inurbanus Q.

Opomba: Star. gen. sg. āspectī (iz prvotne genitivove oblike aspectuis, po odpahnjenem s = aspectui' in od tod aspecti): Acc. ap. Non., Prisc.; dat. sg. āspectū (kontr. iz āspectuī): V.

àvers m (it. avverso) averz, prednja stran kovanca, bankovca, medalje, lice

Backe, die, (-, -n) lice (auch am Hobel); Technik čeljust, bei Schiffen: platnica, am Gewehrkolben: ličnica; (Arschbacke) ritnica; eine dicke Backe oteklo lice

boríšče lieu moški spol du combat; lice ženski spol , arène ženski spol , ring moški spol