Franja

lep|o [é] srednji spol (-ega …) filozofija das Schöne

lepo

1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
lepo po vrsti schön der Reihe nach
vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
lepo priden otrok: schön/fein brav
lepo, da schön/fein, [daß] dass
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)

3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
lepo se začenjati gut anfangen

4.
prosim lepo! bitte sehr!
lepo prositi inständig bitten
lepo se priporočati sich bestens empfehlen

5.
lepo pristajati kleidsam sein
lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
| ➞ → imeti se

lepó adv.

1. bene:
lepo se izražati esprimersi bene

2. (vljudno, prijazno) gentilmente

3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
lepo mi je mi trovo, mi sento bene
lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
lepo, čudovito! bello! magnifico!

4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
lepo kazati (pridelek) promettere bene
iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

5.
lepo grajen ben fatto
lepo oblikovan affusolato; tornito
lepo raščen formoso
knjiž. lepo sprejet benaccetto
lepo vzgojen beneducato, bennato

lepó pril. lijepo, lepo: lepo pisati; lepo ravnati z otroki
lijepo postupati s djecom; no, to se pa lepo sliši
drago nam je čuti to; lepo se je nasmehnila
slatko se osmjehnula; vse nam lepo povej
sve nama redom ispričaj

lepó prisl., га́рно присл., краси́во присл.

nagízdati -am nagizdati, lijepo, lepo udesiti, nakititi: nagizdati koga

naštímati -am nisko razg.
I.
1. padesiti, regulirati, regilisati: naštimati uro
2. učiniti što neprijatno, ružno: spet si nekaj naštimal
II. naštimati se idesiti se, lijepo, lepo se obući

oblikovít -a -o lijepo, lepo oblikovan, uobličen

ah! bah! (ah!, pusti! bah, [laß] lass es!); äh! (ah!, tega ne prenašam äh, das kann ich nicht leiden); oh!: ach! (ah!, kje neki! ach, wo denn!); o!: ach! (ah!, kako lepo! ach, wie schön!)
vpiti ah! in oh ach und weh schreien

àh inter.

1. (izraža obžalovanje, naveličanost) ah

2. (izraža občudovanje, zadovoljnost) ah:
ah, kako je lepo! ah com'è bello!

alt samostalnik
1. (glas) ▸ alt
Lepo sva peli, ena sopran, druga alt. ▸ Szépen énekeltünk; egyikünk szopránt, másikunk altot.

2. (kdor poje alt) ▸ alt
Sopranov in mezzosopranov je dosti, altov pa vedno primanjkuje. ▸ Sok a szoprán és a mezzoszoprán, de altból mindig hiány van.
Sopomenke: altist

ampak² veznik sondern
ne …, ampak nicht …, sondern
ne samo …, ampak tudi nicht nur …, sondern auch
(toda) aber (že lepo in prav, ampak … schön und gut, aber …)
imeti svoj ampak sein Aber haben/seinen Haken haben

antičen pridevnik
1. (o zgodovinskem obdobju) ▸ ókori, antikPo približno 150 metrih izkopavanja jarka za kanalizacijo so delavci naleteli na ostanke antičnega zidu. ▸ Miután felástak körülbelül 150 m csatornaárkot, a munkások egy ókori fal maradványaira bukkantak.
Lepo ohranjen samostan je zdaj preurejen v muzej, v katerem hranijo najdbe iz antične naselbine. ▸ A jó állapotban megőrzött kolostort most múzeummá alakították át, amelyben az ókori település leleteit őrzik.
Povezane iztočnice: antična tragedija

2. (zelo star; zastarel) ▸ antikvitás
Večina uporabnikov še vedno vztraja pri najslabšem geslu vseh časov, 123456. To je antični internetni artefakt, ki bi si zaslužil mesto v muzeju medmrežja. ▸ A legtöbb felhasználó még mindig ragaszkodik minden idők legrosszabb jelszavához, az 123456-hoz. Ez egy olyan internetes anikvitás, amely megérdemelné, hogy helyet kapjon a világháló múzeumában.
Če so oblačila starejša od 88 let, govorimo že o antičnih oblačilih. ▸ A 88 évesnél idősebb ruhadarabok esetében már antikvitásról beszélünk.

ara samostalnik
1. pravo (vnaprejšnje plačilo dela kupnine) ▸ foglaló, előlegOb podpisu pogodbe se plača deset odstotkov are, preostali del kupnine pa ob primopredaji. ▸ A szerződés aláírásakor tíz százalék előleget kell megfizetni, a vételár fennmaradó részét pedig az átadáskor kell kifizetni.
Posel je bil s sklenjen s podpisom pogodbe in plačilom are. ▸ Az üzlet a szerződés aláírásával és az előleg kifizetésével köttetett meg.

2. Ara (ptica) ▸ arapapagáj, ara
Odšla je v trgovino z malimi živalmi in zagledala čudovito aro. ▸ Elment egy kisállat-kereskedésbe, és meglátott egy gyönyörű arát.
Prelepa modro-rumena ara se sprehaja po vrtu in ponosno razkazuje svoje lepo perje. ▸ Egy gyönyörű kék-sárga ara járkál a kertben, büszkén mutogatva gyönyörű tollazatát.

barométer baromètre moški spol

živosrebrni barometer baromètre à mercure
stanje barometra hauteur ženski spol barométrique
barometer pada le baromètre baisse
barometer se dviga (raste) le baromètre monte
barometer kaže na spremenljivo, dež, lepo le baromètre est au variable, à la pluie, au beau (fixe)

barométer barómetro m

aneroidni barometer barómetro aneroide (magistral)
stanje barometra altura f barométrica
barometer se dviga, pada el barómetro sube, baja
barometer kaže na lepo el barómetro señala buen tiempo

bárva (-e) f

1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche

2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano

3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio

4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore

5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale

6. (zvočna obarvanost) colore, colorito

7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali

8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore

9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare

berljiv (-a, -o) roman ipd.: (ki se lepo bere) lesbar; pisava: leserlich

berljiv pridevnik
1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányosNjegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvashatóVaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvashatóPovezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga