Franja

letni čas moški spol die Jahreszeit

letni čas stalna zveza
(obdobje v letu) ▸ évszak
Gozd ima svoj čar v vsakem letnem času. ▸ Az erdőnek minden évszakban megvan a maga varázsa.
Jesen je čas trgatve, marsikateremu Slovencu najlepši letni čas. ▸ Az ősz a szüret ideje, sok szlovén számára a legszebb évszak.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

anotímp -uri n letni čas

estación ženski spol položaj; letni čas, sezona; čas žetve; čas lova, čas; bivanje, bivališče; postaja; remiza; vozarna

estación central, estación principal glavni kolodvor
estación de destino namembna postaja
estación emisora radijska oddajna postaja
estación de ferrocarril železniška postaja
estación final končna postaja
estación de invierno zimskošportni center
estación de llegada namembna postaja
estación para mercancías tovorna postaja
estación de origen, estación de salida odhodna postaja
estación receptora radijska sprejemna postaja
estación termal kopalna sezona; kopališče
estación veraniega letovanje, letovišče
jefe de la estación načelnik postaje
vestir con la estación oblačiti se ustrezno letnemu času
hacer estaciones delati postaje, često se ustavljati
andar ali (re)correr (las) estaciones (fig) po opravkih hoditi, iti

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

Jahreszeit, die, letni čas

saison [sɛzɔ̃] féminin letni čas, sezija, sezona; (posebna) doba v življenju; ugoden trenutek; médecine kura

saison d'une station de ski sezona zimskega centra
saison des pluies, sèche deževna, sušna doba
saison des amours doba, čas parjenja živali
saison théâtrale gledališka sezona
la belle saison konec pomladi in poletje
la mauvaise saison konec jeseni in zima
arrière-saison féminin (pozna) jesen
marchande féminin des quatre saisons ulična branjevka (z vozičkom)
plein masculin de la saison visoka, glavna sezona
vente féminin de fin de saison sezonska razprodaja
la saison bat son plein sezona je na višku, na vrhuncu
faire une saison à Rogaška Slatina napraviti kuro v R. S.
étre de saison (figuré) biti na mestu, biti umesten
être hors de saison, ne pas être de saison ne biti na inestu
vêtement masculin de demi-saison spomladanska ali jesenska obleka

season¹ [si:zn] samostalnik
letni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje
britanska angleščina čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov
arhaično začimba

for a season nekaj časa
in season ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)
in good season, in due season v pravem času
in season and out of season ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestno
out of season ob nepravem času
the season, London season londonska sezona (od maja do julija)
close season lov lovopust
compliments of the season, season's compliments pozdravi z voščili za praznike
dry (rainy) season sušna (deževna) doba (v tropih)
dull (dead) season mrtva sezona
high season visoka sezona
the hight of the season višek sezone
holiday season čas, doba počitnic, počitniška sezona
Lenten season cerkev postni čas
open season, shooting season lov lovna doba
pairing season lov čas parjenja
theatrical season gledališka sezona
a word in season beseda (nasvet) ob pravem času
cherries are in season zdaj je čas češenj
every thing in its season vsaka stvar ob svojem času
to endure s.th. for a season nekaj časa kaj prenašati
they will go back to London for the theatrical season vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)
I wish you the compliments of the season želim vam vesele (božične, velikonočne) praznike

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

stagione f

1. letni čas:
stagione avanzata, inoltrata pozni letni čas
mezza stagione pomlad, jesen
abito da mezza stagione pomladanska, jesenska obleka

2. ekst. meteor. letni čas, vreme:
stagione calda, fredda, piovosa toplo, hladno, deževno vreme; pren.
la bella stagione pomlad
la buona stagione poletje
la brutta stagione jesen
la cattiva stagione zima

3. čas:
la stagione delle ciliege, dell'uva čas češenj, grozdja
la stagione della semina, del raccolto, della vendemmia čas setve, pobiranja letine, trgatve

4. sezona:
alta, bassa stagione visoka, nizka sezona
stagione morta mrtva sezona
la stagione teatrale gledališka sezona
i saldi fine stagione sezonska razprodaja

5. šport sezona:
stagione calcistica nogometna sezona

6. pesn. čas; obdobje; leta

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

stagionale

A) agg. ki se nanaša na letni čas; sezonski:
lavoro stagionale sezonsko delo

B) m, f sezonec, sezonka; sezonski delavec, delavka

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

čàs temps moški spol

o pravem času à temps, en temps (utile), dans le délai voulu
za kratek čas pour passer le temps, pour se distraire
kratek čas passe-temps moški spol, amusement moški spol, divertissement moški spol
vse ob svojem času chaque chose en son temps, il y a un temps pour tout, tout vient en son temps
delovni čas heures ženski spol množine (ali durée ženski spol, horaire moški spol) de travail
dolgčas ennui moški spol
dolgčas mi je je m'ennuie
letni čas saison ženski spol (ali heure) d'été
povojni čas (époque ženski spol d') après-guerre moški spol
pretekli čas (temps) passé moški spol
predpretekli čas plus-que-parfait moški spol; passé antérieur
prosti čas loisir moški spol, temps moški spol libre
sončni čas heure ženski spol solaire
srednjeevropski čas heure ženski spol de l'Europe centrale
vojni čas temps moški spol de guerre
zapravljati čas gaspiller le temps

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čàs čása m
1. vreme, timp, oră
□ letni čas anotimp
2.
□ čas izpitov sesiune de examene

divers, e [divɛr, s] adjectif različen; mnogovrsten; pluriel razni, mnogi, marsikateri; masculin razno

divers écrivains razni pisatelji
de diverses couleurs pester
à diverses reprises ponovno
en diverses occasions pri raznih, ob različnih priložnostih
en divers endroits na raznih krajih
faits masculin pluriel divers razne novice
frais masculin pluriel divers, dépenses féminin pluriel diverses razni stroški, izdatki
le travail est divers selon la saison delo je različno glede na letni čas

dȍba s (v edn. tudi neskl.) doba, čas, obdobje: u naše doba mnogo se raspravlja i o jeziku; ledeno doba Zemljina razvitka ledena doba Zemljinega razvoja; kameno doba kamena doba: gluho doba noći globoka tiha noč; u sretno, srećno doba naše mladosti; zlatno doba zlata doba, zlati časi; u poodmaklo doba v poznejših letih; žensko doba prvi mrak; godišnje doba letni čas; ručeno doba dial. čas kosila; neko doba dana enkrat podnevi; u neko doba noći enkrat ponoči; doba je da se i o tome govori, progovori čas je, da se tudi o tem govori, spregovori