Franja

letin|a [é] ženski spol (-e …) die Ernte (povprečna Durchschnittsernte, sadna Obsternte, slaba [Mißernte] Missernte)
vinska letina das Weinjahr, der Weinjahrgang
(letni pridelek) der Jahrgang

létina crop (s pl); (žita itd.) yield, harvest

sadna létina fruit crop
dobra sadna létina a good yield of fruit
letos létina slabo kaže prospects for the harvest are poor this year
obeta se bogata létina the crop promises to be very abundant, a rich crop is expected
ne obeta se dobra létina the crops look rather poor
pospraviti létino to get in the crop, to gather in the crops
slaba létina bad harvest
letos je bila slaba létina the harvest failed this year

létina année ženski spol (agricole), récolte ženski spol , moisson ženski spol

dobra letina bonne (ali riche) récolte
slaba letina mauvaise récolte, récolte déficitaire
deževje je pokvarilo letino les pluies ont gâté la récolte

létina (-e) f

1. agr. raccolto:
rekordna letina raccolto eccezionale
sadna, vinska letina raccolto della frutta, vendemmia
letina krompirja raccolto di patate

2. annata:
dobra, slaba letina una buona, una cattiva (scarsa) annata

3. gozd. (letnica) anello annuale

4. jur., hist. tributo annuo (all'autorità giudiziaria)

létina ž
1. ljetina (le-), godišnji prinos: sadna, vinska letina, letina krompirja
2. god, godišnji prsten

létina cosecha f ; recolección f

slaba letina mala cosecha, mal año m
sladkorna letina zafra f
vinska letina vendimia f
deževje je uničilo letino las lluvias han perdido la cosecha

létina -e ž., урожа́й -ю ч.

létina -e ž recoltă de un an

slaba letina ženski spol die [Mißernte] Missernte

añada ženski spol letno vreme; letina

anata ženski spol letni donos, letni pridelek, letina

annata f

1. leto; letina:
una buona, cattiva annata dobra, slaba letina
è stata un'annata scarsa letina je bila slaba
vino d'annata žlahtno vino

2. letna plača, letna najemnina

3. letnik (periodične publikacije)

année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

cette année letos
d'année en année od leta do leta
bonne année! srečno novo leto!
année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
toute l'année vse leto
d'une année à l'autre iz leta v leto
en fin d'année konec leta
au commencement de l'année v začetku leta
en quelle année? katerega leta?
en l'année 1960; l'année dernière lani
l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
les revenus d'une année dohodki enega leta
devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli

annōna -ae, f (annus)

1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

arvus 3 (arāre) oren, oboran, preoran: ager Pl., Varr., Isid., agri arvi et pascui definiebantur Ci. Od tod subst.

1. arvum -ī, n
a) or(a)nica, (obdelano) polje, setvišče: Varr., Lucr., Q. idr., pingue V., H., fetum, fertile, sterile O., prata et arva et pecudum greges diliguntur Ci., repleta arva cultoribus S. fr., convecto ex... fertilibus Etruriae arvis commeatu L., subigere arva V., arvum colere Ap.; met. žetev, žito, letina: Numidae pabulo pecoris magis quam arvo student S., inducere messorem flavis arvis V., ne perconteris, fundus meus... arvo pascat herum an bacis opulentet olivae H.
b) pesn. sinekdoha trata, livada, poljana, krajina: Lucr., qua tumidus rigat arva Nilus H., laeta arva tenemus V., Circaea reliquerat arva O., Peneia arva O., aspicis, en, praesens, quali iaceamus in arvo O.; occ. pašnik: boaria arva Pr.
c) pesn. pren. α) obala, breg: iamque arva tenebant V. so že dospeli do obale. β) arva Neptunia V. Neptunove poljane = morje. γ) žensko spolovilo, sramnica: genitale arvum V., muliebria arva conserere Lucr.

2. arva -ae, f orno polje, njiva, setvišče: arvas obterere Naev. ap. Non., arvas calvi Pac. ap. Non.

cosecha ženski spol žetev, čas žetve; letina, pridelek

a la cosecha ob žetvi
de propia cosecha lasten pridelek
de su cosecha iz svojega zelnika, s svoje njive
tras poca cosecha, ruin trigo nesreča redko sama pride

Ernte, die, (-, -n) letina, pridelek (an česa); (Einbringung) spravilo, von Getreide und figurativ: žetev, von Obst: obiranje, von Beeren: bratev

Erntesegen, der, figurativ letina, pridelek

Fechsung, die, pridelek, letina