Franja

last|en (-na, -no) eigen; po bistvu: wesenseigen; (telesni) körpereigen; (lasten sistemu) systemeigen; (imanenten) innewohnend

lásten own; proper; of one's own

lástno ime proper noun
imate lástno hišo? have you a house of your own?
na lástno pest on one's own (account)
na (svoj) lásten rizik at one's own risk
na lásten račun on one's own account
na moje lástne stroške at my own expense
rad bi imel lástno sobo I should like to have a room of my own
iz lástnega nagiba on one's own impulse (ali inclination)
to so njene lástne besede those are her very (ali own, very own) words
njegovi lástni otroci ga sovražijo his own (ali his very own) children hate him
s svojimi lástni očmi with one's own eyes
z lástnimi rokami sem to naredil I did it with my own hand

lásten propre, particulier, personnel

lastno ime nom moški spol propre
imeti lastno sobo avoir une chambre à soi (ali à part, particulière)
videl sem ga na lastne oči je l'ai vu de mes propres yeux
iz lastnega nagiba de son propre mouvement, de sa propre initiative
na lastno roko de son propre chef

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

lásten -tna -o vlastit, sopstven, svoj: imeti -o stanovanje; mi zaupamo v -e sile
mi se uzdamo u vlastite, sopstvene, svoje snage; izdal ga je -i sin; storiti kaj na -o pest
učiniti što svojevoljno; -o ime
vlastito ime; -a cena; -a teža vozila

lásten propio

iz lastnega nagiba por propio impulso; espontáneamente
lastno ime nombre m propio
imeti lastno hišo tener casa propia
na lastne stroške a expensas propias
iz lastne izkušnje por propia experiencia
lastna hvala alabanza f propia
z lastnimi očmi con mis (tus, sus etc) propios ojos

lásten prid., вла́сний прикм.

lásten -tna -o prid. propriu

bremensk|i [é] (-a, -o) Lasten- (list das Lastenblatt, stanje der Lastenstand, konica die Lastenspitze)

breme [ê] srednji spol (breména …) die Last, ki se ga nosi: die Traglast; (peza, obremenitev) die Bürde; zgodovina der Dienst; knjigovodsko: das Soll
knjiženje v breme die Lastschrift
znesek v breme der Sollbetrag
v breme zu Lasten von …
prenos bremen der Lastenübergang
figurativno biti v breme zur Last fallen
znebiti se bremena: znebil se je … eine Last fiel von ihm
|
tehnika ročica bremena der Lastarm
pot bremena der Lastweg
|
breme obresti Zinsenlast
breme skrbi Sorgenlast
pravo dokazno breme Beweislast
podedovano breme Altlast
prevzeto breme Nachfolgelast
realno breme Reallast
socialna bremena Soziallasten množina
|
časti prinašajo bremena Würde bringt Bürde
moje breme je lahko biblično: meine Last ist leicht

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

gròb tombe ženski spol , fosse ženski spol , (grobnica) tombeau moški spol

množičen grob fosse commune
(religija) božji grob le saint sépulcre
grob Neznanega vojaka la tombe du Soldat inconnu
lasten grob si kopati causer sa propre ruine
molčati kot grob être muet comme la tombe
obračati se v grobu (figurativno) se retourner dans la tombe
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
nesti skrivnost s seboj v grob emporter un secret dans la tombe

gròb sepultura f ; sepulcro m ; fosa f ; tumba f

množičen grob fosa f común
sv. grob (rel) el Santo Sepulcro
grob Neznanega vojaka Sepulcro del Soldado desconocido
glas iz groba voz f de ultratumba
do groba (fig) hasta la sepultura
lasten grob si kopati cavar su propia fosa
molčati kot grob callarse como un muerto
obračati se v grobu (fig) revolverse en la sepultura
stati z eno nogo v grobu estar con un pie en la sepultura
vzeti s seboj v grob llevarse consigo a la tumba

izdélek producto m ; elaboración f ; trabajo m ; artículo m

francoski izdelek fabricado en Francia
lasten izdelek fabricación f propia
šolski izdelek composición f

knjiži|ti (-m) buchen, verbuchen
knjižiti v dobro gutschreiben
knjižiti v breme belasten, zu Lasten schreiben

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

modél (-a) m

1. modello:
model jadrnice, stroja modello di veliero, di motore
jadralni model modello di aliante

2. (kdor se daje na razpolago za upodabljanje) modello, modella:
moški, ženski model modello, modella

3. (vzorec, oblika) modello:
razviti lasten gospodarski model sviluppare un proprio modello di economia

4. (industrijski izdelek, ki se po obliki, značilnosti razlikuje od drugih istovrstnih) modello:
tovarna je predstavila nove modele avtomobilov la fabbrica ha presentato i nuovi modelli di automobili

5. forma, stampo; modello:
obl. ekskluzivni modeli modelli in esclusiva
trg. izvensezonski modeli modelli fuori stagione
metal. matični model forma madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
matematični model modello matematico
ekon. ekonometrični model modello econometrico
arhit. model stanovanjskega bloka plastico di caseggiato
prvi model pisalnega stroja il primo tipo di macchina per scrivere
(frizerski) model glave testiera

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

organiz|em² moški spol (-ma …) medicina der Organismus, der Körper
organizmu lasten körpereigen
ki ga organizem dobro prenaša verträglich