Franja

lasten: lasten auf težiti, bremeniti, pritiskati

last|en (-na, -no) eigen; po bistvu: wesenseigen; (telesni) körpereigen; (lasten sistemu) systemeigen; (imanenten) innewohnend

lásten own; proper; of one's own

lástno ime proper noun
imate lástno hišo? have you a house of your own?
na lástno pest on one's own (account)
na (svoj) lásten rizik at one's own risk
na lásten račun on one's own account
na moje lástne stroške at my own expense
rad bi imel lástno sobo I should like to have a room of my own
iz lástnega nagiba on one's own impulse (ali inclination)
to so njene lástne besede those are her very (ali own, very own) words
njegovi lástni otroci ga sovražijo his own (ali his very own) children hate him
s svojimi lástni očmi with one's own eyes
z lástnimi rokami sem to naredil I did it with my own hand

lásten propre, particulier, personnel

lastno ime nom moški spol propre
imeti lastno sobo avoir une chambre à soi (ali à part, particulière)
videl sem ga na lastne oči je l'ai vu de mes propres yeux
iz lastnega nagiba de son propre mouvement, de sa propre initiative
na lastno roko de son propre chef

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

lásten -tna -o vlastit, sopstven, svoj: imeti -o stanovanje; mi zaupamo v -e sile
mi se uzdamo u vlastite, sopstvene, svoje snage; izdal ga je -i sin; storiti kaj na -o pest
učiniti što svojevoljno; -o ime
vlastito ime; -a cena; -a teža vozila

lásten propio

iz lastnega nagiba por propio impulso; espontáneamente
lastno ime nombre m propio
imeti lastno hišo tener casa propia
na lastne stroške a expensas propias
iz lastne izkušnje por propia experiencia
lastna hvala alabanza f propia
z lastnimi očmi con mis (tus, sus etc) propios ojos

lásten prid., вла́сний прикм.

lásten -tna -o prid. propriu

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

eigen

1. lasten

2. (Eigentum) last, das ist sein eigen to je njegova last; zu eigen haben imeti v lasti; jemanden etwas zu eigen geben dati (komu kaj) v last

3. (charakteristisch) poseben, (sonderbar) čuden, čudaški, im Geschmack: izbirčen; (pedantisch) pedanten

4. (selbständig) samostojen; in eigener Person osebno; sein eigener Herr sam svoj gospod; aus eigener Kraft z lastnimi silami; auf eigene Faust na lastno pest; eigene Wege gehen hoditi svoja pota; sich etwas zu eigen machen prisvojiti si, prevzeti, sprejeti; aus eigenem na lastno pobudo

inhérent, e [-rɑ̃, t] adjectif neločljivo združen, neločljiv, obsežen v čem, lasten (à quelque chose čemu), obstoječ kot naravna, neločljiva sestavina, inherenten

la responsabilité est inhérente à l'autorité odgovornost je neločljivo povezana z oblastjo

innewohnend imanenten, lasten

lȉčan -čna -o, dol. lȉčnī -ā -ō
1. oseben: -i podaci: -o poznanstvo, mišljenje; -a zamjenica; -a uvreda osebna žalitev; -a potrošnja osebna poraba; -i dohodak; on je u debati vrlo ličan
2. lasten, oseben: -i interesi

-met, naslonka, ki se pritika osebnim in svojilnim zaimkom in okrepi njihov pomen = sam, lasten: egomet, meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet, ipsimet, meamet, suamet, suummet, suismet.

natural¹ [nǽčərəl] pridevnik (naturally prislov)
naraven; resničen, pristen; fizičen; prirojen, lasten (to)
rojen (govornik), od rojstva (bebec); naraven, nezakonski (otrok, oče)
glasba razvezen

to come natural to biti komu lahko, biti komu prirojeno
to die a natural death umreti naravne smrti
natural gas zemeljski plin
natural history prirodopis
natural law naravni zakon
natural philosophy fizika
natural science naravoslovje
natural selection naravna selekcija (po Darwinu)
glasba natural sign razvezaj
natural spring zdravilni vrelec
glasba natural scale C dur
natural treasures naravne lepote
natural weapons nohti, zobje, pesti

own¹ [óun] pridevnik
(samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
(zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
(brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

my own self jaz sam
to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
of one's own svoj, lasten
I have nothing of my own nimam ničesar svojega
to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
to hold one's own ne popustiti
pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
(my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)

peculiare agg. značilen, karakterističen, lasten

pecūliāris -e (pecūlium)

1. k zasebni imovini (lastnini, zasebnemu imetju, premoženju) sodeč ali zasebne imovine (lastnine, zasebnega imetja, premoženja) se tičoč, imovinski, lastninski, premoženjski, svojinski: oves Pl., ut peculiare aliquid in fundo pascere liceat Varr., servi, loculi Suet., vinum Icti., nummi Icti., aedes Icti., causa Icti., peculiari nomine Icti.

2. poseben, svojski, svojstven, lasten, značilen, različen: L., Suet. idr., alius aliquis p. populus Ci., testis Ci., hoc mihi peculiare fuerit Ci. ep., Africae peculiare, quod in oleastro inserit Plin., haec sunt peculiaria Arabiae Plin., peculiaria urbis vitia T., luce peculiari nitere Mart., populus Vulg.

3. prav poseben, izreden: edictum Ci., munus Iust.; adv. pecūliāriter

1. kot zasebna imovina (lastnina), kot zasebno imetje (premoženje), (zasebno)imovinsko, (zasebno)lastninsko, (zasebno)premoženjsko: Icti.

2. posebno, posebej, zlasti: Q., Plin.; komp.: Cassian.

privativo izključujoč, odvzemajoč; lasten, poseben; slovničen izraz nikalen

es privativo de aquella región je tipično za ono pokrajino