Franja

lar moški spol (-a …) živalstvo, zoologija gibon: der Lar, der Weißhand-Gibbon

lar moški spol hišni bog, lar; ognjišče

lares pl dom, domovina

lár zgodovina lar, pl lares

lár (-a) m pl. lari mitol. lari (sing. -e)

Lār¹, gl. Lārs.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

gruzijski lar stalna zveza
(valuta) ▸ grúz lari

Larālia -ium, n (Lār2) larálije, praznik Larov, ki so ga obhajali 1. maja: Fest. (gl. tudi Lār²).

lare m relig. lar:
tornare ai patri lari pren. šalj. vrniti se domov, v domovino

Lārentālia -ium, n (Lārentia) larentálije, praznik na čast Aki Larenciji (Acca Lārentia); obhajali so ga 23. decembra (gl. Acca in Lār²): Varr., O., P. F. — Soobl. Lārentinal -ālis, n larentinál: Varr., v pl.: Lact., Macr.

Ārrūns, slabše Ārūns, -untis, m (etr.) Arunt, predimek posmrtnikov in sploh mlajših sinov (zlasti pri Tarkvinijih); predimek starejših sinov je bil Lars ali Lar.

1. brat Tarkvinija Priska: L.

2. mlajši sin Tarkvinija Ošabnega: Ci., L.

3. Porzenov sin: L.

4. junak v Enejevi vojski: V.

5. etruščanski vedeževalec: Lucan.

Aulestēs -ae, m Avlest, etruščanski knez (lar), ustanovitelj mesta Peruzije, Enejev zavetnik: V.; met. Avlestova ladja: it gravis Auleste V.

exagitō -āre -āvī -ātum

1. iz kakega položaja spraviti, pognati, spoditi, splašiti: Col., Sil., vis (venti) exagitata foras erumpitur Lucr., lepus hic aliis exagitatus erit O. (preg. = zajec bo pognan za druge, t.j. za druge boš delal, sam pa boš na izgubi).

2. goniti, preganjati, poditi: Suet., Aug., confugi ad te exagitatus a tota Graecia N., at omnes di exagitent me, si … H., exagitet nostros manes, sectetur et umbras Pr., exagitat et Lar et turba Diania fures O.; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, mučiti: quod a Suebis plures annos exagitati bello premebantur C., aratores exagitati istius iniuriis Ci., omnes, quos … conscius animus exagitabat S., rem ad senatum refert, iam antea volgi rumoribus exagitatum S.
b) z besedami preganjati, prečesavati, grajati, ne odobravati, (o)sramotiti, zasramovati: causa senatus exagitata contionibus improborum Ci., exagitabantur omnes eius fraudes Ci., cum etiam Demosthenes exagitetur ut putidus Ci., inventi sunt, qui hanc dicendi exercitationem exagitarent Ci., hi omnes convicio consulis correpti exagitabantur C., nobilitatem exagitandi causā S.

3.
a) čemu ne dati mirovati, čemu ne dati ustaviti se, (državo idr.) v zmešnjavo spraviti, razburiti: rem ad senatum refert, iam antea volgi rumoribus exagitatam (sc. rem, po drugih exagitatum, sc. senatum, gl. zgoraj) S., seditionibus rem publicam exagitare S.
b) duh razvneti: exagitatae mentis concursatio (nemir) Sen. ph.
c) kak čut, kako čustvo prebuditi (prebujati), vzbuditi (vzbujati): maerorem Ci. obnoviti, furores Cat., curas Lucan., conscientiam, odium T.
č) (ljudstvo) razdražiti, (na)ščuvati: plebem, volgum S., quia in tali tempore tanta vis hominis leniunda magis quam exagitanda videbatur S.; v dobrem pomenu = spodbuditi: philosophorum disputationibus exagitatus orator Ci.

gibon, gibon [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Gibbon
beloroki gibon, gibon (lar) Weißhand-Gibbon, der Lar
belobradi gibon, gibon (unka) der Unka, der Unkapati
hulok der Hulock
srebrni gibon, gibon (vauvau) Silber-Gibbon, der Wauwau
pravi gibon, gibon Eigentlicher Gibbon
gibon, gibon siamang der Siamang

gracilis -e adv. graciliter,

1. tanek, vitek, slok, ozek, (v slabem pomenu) suh, suhoten, medel, šibek, mršav: virgo TER., puer H., gracili sic tamque pusillo H., equi hominesque L., corpus CELS., hibiscus V., capellae, cacumen cupressi O., arbores PLIN., via MART., rima AP., glans ... gracilior PLIN., crura gracillima SUET.; occ. tanek = droben, nežen: comae, catenae, stamen, umbra O., vinculum auri PETR., vox IUST., vasculum graciliter fistulatum AP.

2. metaf.
a) pust, nerodoviten, slab, boren, pičel: clivi COL., ager PLIN., vindemiae PLIN. IUN., Lar AP., solum gracilius PLIN.
b) (o govoru in govorniku) preprost, ne (pretirano) olepšan, nenakičen: GELL., gracili modulante Thalia PS.-V. (Cul.), materiae gracili sufficit ingenium O., praefationes gr. PLIN. IUN., orator gr. Q., quis dubitat alia ornatius, alia gracilius esse dicenda? Q. – Predklas. soobl.: gracila (f. sg.): LUC. AP. NON., ut (virgines) gracilae sient TER.

Hermīnius 3 Hermínij(ev), ime rim. rodu iz Etrurije, poseb.

1. T. Herminius Aquilīnus Tit Herminij Akvilin, ki je Horaciju Koklesu pomagal braniti tiberski most in se je tudi še pozneje proslavil v boju s Porseno. L. 506 konzul; l. 496 se je kot legat v bitki ob jezeru Regilu junaško bojeval proti Latinom, ubil njihovega vojskovodjo Mamilija, a potem tudi sam v boju padel: L.

2. Lar Herminius Lar Herminij, konzul l. 448: L.

3. nek rim. vojak: Sil.

lāri-fuga -ae, m (lār in fugere) brezdomec, klatež, potepuh, brezdomen vlačuh: Petr.

Lārīsa ( Lārīssa) -ae, f (Λάρισ(σ)α), Larísa

1. mesto v tesal(ij)ski Pelazgiotidi (jugovzhodni del Tesalije) ob južnem Penejevem bregu (zdaj Larisse): Ci., L., H., Lucan., Iust., Serv. Od tod adj. Lārīs(s)aeus 3 laríški, iz Laríse: Hagesaretus Ci., Coronis O., saltatrix Iust.; pesn. = tesal(ij)ski: Larissaeus Achilles V. = Lar. heros Tert.; pl. Lārīssaeī -ōrum, m: C. ali Lārīsēnsēs -ium, m: L. Larisájci, Lariséni, preb. Larise.

2. Lārīsa Cremastē (Λάρισσα Κρεμαστή) Viseča Larísa, mesto v Ftiotidi (južni del Tesalije) blizu Malijskega zaliva, tako imenovano zato, ker je „viselo“ ob hribu (zdaj razvaline pri kraju, imenovanem Gardhici): L.

3. Lārīsa (Phrīcōnis) (Frikonska) Larísa, sprva pelazgijsko mesto v maloazijski Eolidi ob obali Mizije: Vell., Plin.

4. ime enega izmed dveh gradov mesta Argos: L. Od tod adj. Lārīsaeus 3 laríški: moenia Cat., vertex Stat.

Lārs, Lārtis, m (tuj. iz etr. Larth gospod, knez) Lárs (Lárt), naslov ali priimek etrurskih knezov, npr. Lars Tolumnius Ci., L., Aur., Lars Tolumnij, kralj v Vejih, ad Lartem Porsinam, Clusinum regem L., Aremoricus Lars (= Lars Tolumnius) Aus. — Soobl. Lār, Lārtis, m le pri Char.

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.