Franja

kristjan moški spol (-a …) der Christ
kristjani množina die Christenheit
preganjanje kristjanov die Christenverfolgung

kristján -nka Christian

véren, verujoči kristján, -nka a believing Christian
preganjanje kristján, -nkaov persecution of (the) Cristians

kristján, -ka chrétien, -ne moški spol, ženski spol

prvi kristjani les premiers chrétiens

kristján (-a) | -ka (-e) m, f rel. cristiano (-a)

kristján m (lat. christianus) kršćanin, hrišćanin

kristján -a m., христия́ни́н -а ч.

kristján -a m (-ka -e ž) creştin (-ă)

chrétien, ne [kretjɛ̃, ɛn] adjectif krščanski; familier spodoben; masculin, féminin kristjan, -nka

religion féminin chrétienne krščanska vera
le roi Très Chrétien (histoire) krščanski kralj (naslov francoskih kraljev)
mourir en bon chrétien umreti kot dober kristjan

Christ², der, (-en, -en) kristjan

Christenmensch, der, kristjan

Christian [krístjən, kríščən]

1. pridevnik
krščanski
domačno človeški

Christian era naše štetje
Christian name krstno ime

2. samostalnik
kristjan(ka)

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.

creştín -ă (-i, -e)

I. adj. krščanski

II. m/f kristjan (-ka)

cristiano

A) agg.

1. relig. krščanski

2. pren. dober, dobrotljiv, človekoljuben

3. pog. spodoben, primeren:
parlare in modo cristiano govoriti krščansko, kot se spodobi

B) m (f -na)

1. kristjan, kristjanka

2. pog. človek:
qui non c'è un cristiano tu ni žive duše

đàur m, đàurin m, rod. đàuri (t. gâvur, perz.) nevernik, nemusliman, kristjan

hrìšćanin m, mn. hrìšćani (pravosl.) kristjan

kàur m, kàurin m, mn. kàuri (t. gâur, perz.) nav. slabš. nemusliman, kristjan, nevernik, človek druge vere

kr̀ščanin m, mn. kr̀šćani
1. kristjan
2. katoličan, gl. tudi hrišćanin

krštènīk -íka m dial. kristjan: pozdravlja i njega kao da je krštenik, a ne Turčin

rumí moški spol kristjan (pri Mavrih)