Franja

krak moški spol (-a …) matematika, tehnika der Schenkel (merilni Meßschenkel); živalstvo, zoologija žabji der Schenkel, Froschschenkel; živalstvo, zoologija pri morski zvezdi: der Arm, der Strahl; pri zvezdi: die Zacke (s petimi kraki fünfzackig); linije, ceste, železnice: der Zweig; vojska pri topovih: der Spreizholm; letalstvo pri propelerju: das Blatt, der Propellerflügel
s petimi kraki fünfschenklig, fünfstrahlig, fünfarmig

krâk m, mest. u kráku, mn. krâci in krákovi
1. krak: dugi krakovi u čovjeka; noga u raka zove se krak, a u žabe batak; pružiti krake pohiteti
2. krak, del rogovile: kraci šestara; krak rijeke, reke
4. odcep: krak druma, željezničke pruge
5. miješati, mešati krake s jačim od sebe meriti se z močnejšim od sebe

krák leg; shank; (šestila) leg (of a pair of compasse); geometrija side (trikotnika of a triangle)

žabji krák hindleg of a frog
ki ima dolge kráke long-legged, long-shanked

krák anatomija cuisse ženski spol , jambe ženski spol

krak gradu aile ženski spol du château
krak kota côté d'un angle
krak ročice bras moški spol de manivelle
krak svečnika (šestila) branche ženski spol de chandelier (de compas)
žabji krak cuisse de grenouille

krák¹ (-a) m

1. coscia di rana (tudi gastr. )

2. gamba

3. (del razvejanega objekta) ramo; tratto

4. asta (del compasso); pala (del mulino a vento); braccio (della croce); ala, braccio (del castello); lato (del triangolo)

krák² (-a) m (krakanje) gracchiamento, gracchio

krák m
1. batak: skrčiti, stegniti -e; ocvrti žabji -i
2. krak, ogranak: cesta ima več -ov
3. krak: krak šestila
krak šestara; krak kota
krak kuta; krak križa

krák anat muslo m ; geom lado m ; (šestila) pierna f

žabji krak anca f de rana

krák -a m., ла́пка -и ж.; бік бо́ку ч., грань -і ж.

krák -a m
1. picior
2. braţ
3. geom. rază

kràk inter. cra cra

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

bèdro s, mn. bȅdra bȅdārā bedro, stegno, krak: bedro ili but

Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika

branca f

1. šapa, taca; parkelj

2. pren. krempelj

3.
branche pl. slabš. oblast

4. čeljust, ročica, krak:
le branche delle pinze čeljusti izolirk
le branche del compasso kraka šestila

5. veja:
branca madre glavna veja

6. pren. panoga, veja, zvrst:
le varie branche dell'industria razne industrijske panoge

branch¹ [bra:nč ameriško brænč] samostalnik
veja; odrastek; podružnica; odcep, priključek; stroka, panoga; rečni rokav; krak; vzporedna proga
arhitektura lok, obok, rebro oboka

branch box odcepna puščica
to reform root and branch popolnoma preosnovati

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati

crūs, crūris, gen. pl. crūrum, n

1. krača, golen, golenica, sploh noga, krak: crus femurque Ci., cr. saucium Cu., homines singulis cruribus Plin. enonogi, crus frangere Suet. ali cadere et crus frangere Icti. nogo si zlomiti, od tod fracta hominum crura Col., toda crus (crura) alicui frangere Ci., Sen. ph., Suet. ali crura alicui suffringere Ci. komu golen(i) polomiti (zdrobiti) za kazen ali preden ga snamejo s križa, proverbii loco dici solet perire eum non posse, nisi ei crura fracta essent Ci. da (križani) ne more umreti, ne da mu prej polomijo golenice; tudi živalska krača ali noga, živalski krak: Cael., ibes … , cum sint aves excelsae, cruribus rigidis Ci., (alces) crura sine nodis articulisque habent C., crura bovis, equi V., succidere crura equo L., longa internodia crurum O., altitudo crurum, brevitas crurum, brevia crura, (prae)longa crura Plin., inmeritis franguntur crura caballis Iuv., crura frangere Icti. nogo si zlomiti (npr. o konju).

2. pren.
a) spodnji del drevesnega debla: Col., Pall.
b) crura mostne opore, mostni stebri: inepta crura ponticuli Cat. majava podstava.

femur (stlat. femus) -oris, n bedro, stegno, krak: Pl., Iust. idr. adversum (spredaj na) femur tragulā graviter ictus L., (Bacchus) insuitur femori (Iovis) O., utrumque femur C., f. caedere Q., femore valere Suet., corpus quaerens femorum crurumque pedumque O. Poleg teh obl. najdemo tudi obl. nom. femen -inis, n: multis inspectantibus caput feriebas, femina plangebas Ci., f. stipites feminis crassitudine Ci., femina perfossa Cu., femina torosa Col.