Franja

kmetavz moški spol (-a …) der Dorflümmel

kmetavz samostalnik
izraža negativen odnos (nespametna, neuglajena oseba) ▸ parasztVčasih kaj pripomnim, izpadem totalen kmetavz in to je to. ▸ Néha észrevételt teszek, teljesen parasztnak tűnök, és ennyi.
Sopomenke: kmetavzar

kmetávz (-a) m glej kmetavzar

kmetávz m i kmetávzar -ja m pejor. seljačina, geak, geačina

balijètina m slabš. kmetavz (gl. balija)

boor [bu:] samostalnik
neolikanec, teleban, kmetavz

bucolic² [bju:kɔ́lik] samostalnik
pastirska pesem, idila; kmetič, kmetavz

carl(e) [ka:l] samostalnik
škotsko kmetavz, možak

churl [čə:l] samostalnik
kmetavz, neotesanec; tepec; skopuh

clown¹ [klaun] samostalnik
neotesanec, teleban, neolikanec, kmetavz; pavliha, burkež, cirkuški klovn

ćójlija m (t. köjlü) slabš. kmetavz

Dorflümmel, der, kmetavz

gȅāk m (t. kyjak) slabš. kmetavz, rovtar, prostak: oni se ponašali kao pijani geaci u mehani

hay-seed [héisi:d] samostalnik
senen drob
ameriško, sleng kmetavz

hick [hik]

1. samostalnik
ameriško, sleng kmetavz

2. pridevnik
podeželski, kmečki

hick town podeželsko gnezdo

hob² [hɔb] samostalnik
narečno kmetavz, teslo
narečno škrat
pogovorno nespodobnost

to play (ali raise) hob with grdo s kom ravnati, pometati s kom
to raise hob zagnati hrup

jake¹ [džéik] samostalnik
ameriško, pogovorno kmetavz

paòrēnda m slabš. kmetavz

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

seljàčina m kmetavz: prosta seljačina; čeka varošanin da naiđe seljačina, pa da se od njegove muke najede