Franja

kal|en (-na, -no) trübe, trüb

kálen troubled; muddy, dirty, thick; turbid; dreggy

v kalnem ribariti (figurativno) to fish in troubled waters

kálen trouble, terne

v kalnem ribariti pêcher en eau trouble

kálen (-lna -o) adj. torbido, appannato:
kalna reka fiume torbido
kalne oči occhi torbidi
pren. ribariti v kalnem pescare nel torbido

kálen -lna -o mutan: -a voda; -o oko; v -em ribariti
loviti u mutnom

kálen turbio

v kalnem ribariti pescar en río revuelto

kálen prid., каламу́тний прикм.

kálen -lna -o prid. tulbure

brouillé, e [bruje] adjectif skregan, sprt; meglen, oblačen (vreme); nejasen (slika); zmešan (karte); kalen, moten (tekočina, pogled); móten, z motnjami (radio); figuré zmešan, zmeden

être brouillé avec quelqu'un biti skregan s kom
vous êtes brouillé avec l'orthographe skregani ste s pravopisom, delate mnogo pravopisnih napak
être brouillé avec le bon sens biti skregan z zdravo pametjo, ne biti pri pravi pameti
œuf masculin brouillé umešano jajce

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

chargé, e [šarže] adjectif obložen, naložen, natovorjen; obremenjen, obtežen; preobložen; otekel (oči); moten, kalen (tekočina)

chargé d'ans star, že v letih
langue féminin chargée obložen, bel jezik
fusil masculin chargé nabita puška
lettre féminin chargée priporočeno denarno pismo
vin masculin chargé motno vino
temps masculin chargé oblačno vreme
chargé masculin d'af faires odpravnik poslov
chargé masculin de cours vseučiliški predavatelj, docent
chargé de dettes zadolžen
avoir l'estomac chargé imeti preobložen želodec
je suis chargé comme un mulet (familier) obložen sem ko mula

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

drumly [drʌ́mli] pridevnik
moten; oblačen; kalen

empañado moten, kalen; vlažen

glaceux, euse [glasö, z] adjectif moten, kalen (drag kamen)

kâlan kâlna kâlno, dol. kȃlnī -ā -ō kalen, blaten: -a voda

līmōsus 3 (līmus2) blaten, blatast, blatna(s)t, glenast, kalužen, (ka)lužast, kalen, umazan: Col., Plin., Front., planities S., lacus, iuncus V., arena, ripae O.; subst. pl. līmōsa -ōrum, n blatni, kalužni, močvirnati kraji: Plin.; pren.: l. podagra Cass.

lutulentus 3 (lŭtum)

1. poln blata, blaten, blatnat, blatast, umazan: caenum Pl., lutulenta sus H., Lact., animal (= sus) Lact., caprile quo minus sit uliginosum ac lutulentum Varr., amnis O., diluvio tellus lutulenta recenti O., aut lutulentus agis brumali tempore cursus O., humus erat lutulenta vino Ci. fr., qui solet et vexat lutulenta balnea turba Iuv., lutulentam terram Col., aqua Ap.; occ. s čim namazan, premazan: palaestra Mart.

2. metaf.
a) (moralno) umazan = grd, ogaben, gnusen, odvraten: scio ego, multos iam lucrum lutulentos homines reddidit Pl., persona illa lutulenta impura invisa in huius moribus natura vitaque est expressa Ci., pauci ista tua lutulenta vitia noramus Ci.; v komp.: illius domino non lutum est lutulentius Pl.
b) (o slogu) blaten = nečist, moten, kalen, nejasen (naspr. purus): Lucilius (= Lucilijev slog) fluit lutulentus H. — Adv. lutulentē nečisto: Non.

mútan -tna -o, dol. mȗtnī -ā -ō
1. moten, kalen: -a voda; -o staklo; -e oči; loviti ribu u -oj vodi
2. meglen, moten: mutan dan; -o nebo; -i snovi nejasne sanje
3. neka ide u -u Maricu! naj gre k vragu!

mútiti mûtim, múti, mȗćāh -āše, aor. mútih mȗtī, mȗćen -a
I.
1. kaliti: mutiti bistru vodu
2. motiti: mržnja muti hladno suđenje
3. mešati: mutiti sapunicu za brijanje
4. motiti, kvariti: mutiti kome radost
5. delati nemir: tu neko muti po državi
II. mutiti se
1. postajati moten, kalen: vino se muti; svijest, svest mi se muti
2. postajati nejasen: vrijeme se muti
3. motiti se: muti mi se u glavi, pred očima