Franja

javi|ti (-m) javljati melden (se sich); (prijaviti) anmelden, Meldung erstatten, Meldung machen (von)
javiti se pisati, poklicati: von sich hören lassen, ein Lebenszeichen von sich geben
javiti se prisotnost: sich zur Stelle melden
javiti se k besedi sich zu Wort melden
primer, ki ga je treba javiti pravo, medicina der Meldefall

jáviti jâvīm, jávi, jávih jâvī
I.
1. naznaniti: javiti komu žalosnu vijest
2. razglasiti: javiti u novinama
3. vložiti tožbo: onda ćemo objesiti toga popa, sutra ćeš ga javiti
4. zapeti, zaigrati: ajde, javite jednu
II. javiti se
1. oglasiti se: javiti se pismom, lično
2. priglasiti se: javiti se u brigadu, za što
3. prikazati se: to mu se javilo u snu
4. pozdraviti koga, odzdraviti komu: javiti se komu
5. javiti se za djevojku zasnubiti dekle

jáviti jâvīm zbrati ovce in jih gnati s paše

jáviti to let someone know, to make known, (s pismom) to write (ali to send word); to communicate; to give notice; (obvestiti) to inform, to notify, to advise, to apprise, to announce, to report; arhaično to give out (ali forth)

jáviti komu kaj to notify someone of something
jáviti se (pojaviti se) to appear, (prijaviti se) (osebno) to report, to present oneself, (s pismom) to send word of oneself, to give some sign of life
jáviti se (za razpisano mesto) to apply for, to offer oneself for
jáviti se k izpitu to enter for an examination
že mesec dni se mi ni javil I have not heard from him for a month, it's a month since I last heard from him
kot je že bilo javljeno as already announced (ali reported)
javite mi, prosim... please let me know..., please send me word...
javila se je pri nas she has called on us, she has called round to see us
tujci se morajo jáviti policiji foreigners must report to the Police

jáviti, jávljati annoncer, apprendre quelque chose à quelqu'un; avertir, aviser, informer quelqu'un de quelque chose, mander quelque chose à quelqu'un, faire savoir, notifier quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un

javiti se s'annoncer, annoncer sa présence, se présenter, se faire inscrire
javiti se bolnega se faire porter malade
javiti se pri policiji se présenter à la police
javiti se v šoli lever la main, demander à être interrogé (ali à répondre)
javiti se k izpitu se présenter à un examen, se faire inscrire pour un examen
že dolgo se ni javil il y a longtemps déjà qu'il n'a pas donné de ses nouvelles

jáviti (-im) | jávljati (-am)

A) perf., imperf. (sporočiti, sporočati kaj uradnega javnim organom) comunicare, notificare, trasmettere, riferire; parlare

2. pog. (ovaditi, ovajati; prijaviti, prijavljati) denunziare

B) jáviti se (-im se) | jávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. (uradno priti na določeno mesto; prijaviti, prijavljati se) presentarsi:
javiti se na izpit presentarsi all'esame
javiti se na policiji presentarsi alla polizia; costituirsi
voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

2. (dati, dajati kako sporočilo o sebi po pošti, po telefonu) scrivere; rispondere:
ko prideš v Ameriko, se javi appena giunto in America, scrivi
odložil je slušalko, ker se ni nihče javil depose la cornetta perché nessuno rispondeva

jáviti -ím
I. javiti, saopćiti, saopštiti: javiti prijatelju najnovejše vesti
II. javiti se javiti se: javiti se na postaji milice

jáviti anunciar; comunicar; informar; hacer saber ; (javnosti) hacer público, publicar; participar ; (uradno) notificar

javiti se policiji presentarse a la policía
javiti se k izpitu presentarse a examen
javiti se bolnega darse de baja por enfermo
se bo že javil (oglasil) ya dará noticia de sí

jáviti -im dov., повідо́мити -млю док., заяви́ти -явлю́ док.

jáviti -im dov. a anunţa, a informa, a aduce la cunoştinţă

jáviti se a se prezenta

jáviti se -im se dov., зголоси́тися -шу́ся док.

anmelden najaviti, javiti, amtlich: prijaviti; Anspruche: uveljavljati, Zweifel, Bedenken, Einwände: imeti, navajati; beim Kartenspiel: napovedati

annoncer [anɔ̃se] verbe transitif naznaniti, (ob)javiti, sporočiti; oglasiti, inserirati; napovedati

s'annoncer napovedati se, (po)kazati se, začenjati se
annoncer une bonne, une mauvaise nouvelle javiti dobro, slabo novico
ce début n'annonce rien de bon ta začetek ne napoveduje nič dobrega
le temps s'annonce beau napoveduje se lepo vreme
la crise s'annonce de toutes parts kriza se napoveduje z vseh strani
ça s'annonce plutôt mal! to se slabo začenja! to je bolj slab začetek!

anunciar o-, na-znaniti, (ob)javiti, oglasiti (v časopisu), inserirati; napovedati, obetati, obljubiti

anunciarse najaviti se (obisk)

apprendre* [aprɑ̃dr] verbe transitif zvedeti; naučiti se (quelque chose česa); odkriti (skrivnost); slišati; sporočiti, javiti; (na)učiti (quelque chose à quelqu'un kaj koga)

apprendre une nouvelle par la radio zvedeti novico po radiu
apprendre un texte par cœur naučiti se besedila na pamet
apprendre l'allemand (na)učiti se nemščine
apprendre à lire, à écrire, à compter učiti se brati, pisati, računati
apprendre à connaître spoznati
apprendre aux élèves les verbes irréguliers (na)učiti učence nepravilnih glagolov
je t'apprendrai à me répondre ainsi ti bom že pokazal tako mi odgovarjati!
il m'apprend à faire du ski uči me smučanja
l'avenir nous l'apprendra bodočnost nam bo to pokazala
cela m'apprendra à vivre to mi bo v pouk

avertir [avɛrtir] verbe transitif obvestiti (quelqu'un de quelque chose koga o čem); sporočiti, javiti, naznaniti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); opozoriti, posvariti (de pred); opominjati

avertir un élève posvariti, opomniti, (po)karati učenca
avertissez la d'éviter cette route opozorite jo, naj se izogne tej cesti

avertírati -èrtīrām (fr. avertir) javiti, sporočiti, opomniti, opozoriti

avisar obvestiti, javiti, spomniti na, opomniti, svetovati, posvariti, odpoved dati komu; ameriška španščina oglas dati, inserirati

avisar con ocho días de anticipación dati enotedensko odpoved

avvertire v. tr. (pres. avvērto)

1. obvestiti, obveščati; javiti; opozoriti, opozarjati; svariti:
avvertire la polizia obvestiti policijo
ti avverto che non sto scherzando affatto opozarjam te, da se nikakor ne šalim

2. čutiti, zaznati:
avvertire un rumore zaznati šum
avvertire un dolore alla spalla čutiti bolečino v ramenih

canō -ere, cecinī, cantātum (prvotno cantum) (prim. umbr. kanetu = lat. canito, procanurent = lat. praecinuerint, gr. κανάζω donim, καναχή donenje, hrumenje)

I. intr.

1. (o človeškem glasu) peti, prepevati: Pr., Plin. idr., canere voce Ci., Gell., si absurde canat is, qui se haberi velit musicum Ci., ad tibicinem (tibiam) canere Ci. peti ob spremljavi piščali, non canere surdis V., movit Amphion lapides canendo H., lunam deducere canendo O., simplex canendi ratio Q.; ret. pojoč govoriti: inclinata ululantique voce more Asiatico canere Ci.

2. (o živalih) peti: gallina cecinit Ter. je zakokodakala, victores galli canere solent Ci. kikirikajo, canit corvus Ci. kroka, (noctua) canit per umbras V. skovika, merula canit aestate Plin.

3. (o glasbi in glasbilih) glasiti se, zveneti, doneti, razlegati se, igrati: tubae utrimque canunt Pl., tuba cornuaque cecinerunt L., ubi quartae vigiliae signum cecinisset L., classicum canit C., L. trobi se za napad, cum in eius conviviis symphonia caneret Ci., silvae canunt avibus Lucr.; met. (o ljudeh) z abl. instrumenti igrati, trobiti na kaj: canere voce vel fidibus Ci. peti ali brenkati, c. harundine O., iunctis harundinibus O. na pastirsko piščal piskati, tibiā Q., citharā T.

II. trans.

1. (o ljudeh) peti, prepevati: versūs Enn. ap. Ci., Varr., Gell., carmen Ci., Cu., Q., Suet., sacra (= hymnos) V., ad certos verba canenda modos O., „io“, magna voce, „triumphe“ canet O., Tib., canet indoctum, sed dulce bibenti H. neizurjeno, toda prijetno; preg.: cantilenam eandem canere Ter. kar naprej eno in isto trobiti; occ.
a) opevati, v pesmi slaviti, proslavljati, poveličevati: ad tibiam clarorum virorum laudes (slavna dejanja) atque virtutes Ci., suas et imperatoris laudes L., laudem victorum Ph., reges et proelia V., arma virumque cano V., regum facta c. H., seu deos regesve canit (Pindarus) H., cecini Gigantes O., c. maxima bella et clarissimos duces Q., amicitiam suam et Metrodori grata commemoratione Sen. ph.
b) s proleptičnim obj. peti, pesniti, zložiti (zlagati): Ascraeum carmen V., neniam Suet.; od tod
c) prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napoved(ov)ati (o preročiščih, ki so svoje prerokbe naznanjala v verzih): ut haec, quae nunc fiunt, canere di immortales viderentur Ci., Cicero... etiam (ea), quae nunc fiunt, cecinit ut vates N., haec deinde canit divino ex ore sacerdos V., c. obscura H., Sabella quod (fatum) puero cecinit divinā motā anus urnā H., ut caneret fera Nereus fata H., c. ambages horrendas, prodigium V., fata abdita senis pedibus Tib., eventūs Tib., oracula tristia, omina, fatum, arcanum ferale Lucan., responsa Sil.; preg.: vana surdis auribus c. L. = bob ob steno metati; z ACI: te mihi mater, veridica interpres deûm, aucturum caelestium numerum cecinit L., hoc Latio restare canunt V., et feminae in furorum turbatae adesse exitium canebant T.; abs.: nobilis ut grandi cecinit Centaurus alumno H.; o učiteljih (filozofih) oznanjati, podajati: quae diu latuere, canam O.; iron.: praecepta canam H.; (o Fami) raztrobiti, razglasiti (razglašati): Fama facta atque infecta canens V., Fama digna atque indigna canit Val. Fl.

2. (o živalih) peti, tudi naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, javiti: veterem in limo ranae cecinere querelam V. (posnemajoč Aristofanov βρεκεκεκέξ) so žalostno kvakale; z ACI: anser Gallos adesse canebat V., nec ei cornix canere potuit recte eum facere, quod... Ci. nobena vrana ga ni mogla poučiti.

3.
a) na kako glasbilo igrati, (za)trobiti (poseb. voj.): bellicum c. Ci., L. na boj zatrobiti, classicum cani iubet C., signa canere S., L. (s trobento) znamenje za napad dati; receptui c. Auct. b. Afr., T., Caesar receptui cani iussit C., (Hasdrubal) receptui propere cecinit L., receptui canit L. trobi se za umik; pren.: Q., receptui canente senatu Ci.; omnia intus canere Ci. vse na notranjo struno igrati, od tod preg.: hoc carmen hic tribunus plebis non vobis, sed sibi intus canit Ci. pri teh izjavah ne misli... na vas, ampak le na svoj prid; pesn.: canere receptūs (= receptui) O., tuba canit ludos V. daje znamenje za igre.
b) (o stvareh) skladno (ubrano, blagoglasno) zveneti, glasiti se: Q. (I, 10, 24).

Opomba: Gen. pl. pt. pr. canentum: Lucr. Nenavaden pt. fut. canitūrus: Vulg.