Franja

jajca samostalnik
1. neformalno, grobo (testisi) ▸ here
2. neformalno, izraža negativen odnos (nekaj ničvrednega) ▸ nyavalya
Nato se je oglasil tretji in ocenil vse skupaj za jajca. ▸ kontrastivno zanimivo Ezután jelentkezett a harmadik, és bóvlinak minősítette az egészet.

bikova jajca stalna zveza
kulinarika (jed) ▸ bikahere

kokoš, ki nosi zlata jajca frazem
(kar prinaša dobiček) ▸ aranytojást tojó tyúk
Sopomenke: kura, ki nosi zlata jajca

kura, ki nosi zlata jajca frazem
(kar prinaša dobiček) ▸ aranytojást tojó tyúk
Sopomenke: kokoš, ki nosi zlata jajca

nesti zlata jajca frazem
(prinašati dobiček) ▸ aranytojást tojik

obesiti za jajca koga frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ a tökénél fogva fellógat valakit
Če samo oči obrne proti tebi, ga bom obesil za jajca … ▸ Ha csak rádpillant, a tökénél fogva lógatom fel.

odrezati jajca komu frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ kiherél valakit
“Če me bo mož kdaj varal, mu bom odrezala jajca,” je rekla. ▸ „Ha megcsal a férjem, kiherélem” – mondta.

poširana jajca srednji spol množina verlorene Eier množina

prijeti boga za jajca frazem
grobo (o občutku moči in vpliva) ▸ megfogta az isten lábát
Bil sem prepričan, da sem prijel boga za jajca, da sem novi Šerbedžija. ▸ Biztos voltam benne, hogy megfogtam az isten lábát, hogy én vagyok az új Šerbedžija.

problem kure in jajca frazem
(o nerešljivi dilemi) ▸ tyúk-tojás probléma
Sopomenke: kokoš ali jajce, kura ali jajce

stara jajca srednji spol množina
figurativno to so stara jajca das ist kalter Kaffee, Schnee von gestern, ein alter Hut
spet pogrevati stara jajca den alten Kohl wieder aufwärmen

zgrabiti koga za jajca frazem
neformalno, grobo (izvajati moč nad kom) ▸ markában tart valakit, szorongatja valaki tökeit
"Ni treba skrbeti," pove Tyler. "Gospod policijski pooblaščenec ne bi smel delati težav," nadaljuje, "zdaj smo ga zgrabili za jajca." ▸ „Ne kell aggódni” – mondja Tyler. „A rendőrfőnök úr nem fog gondot okozni” – folytatja –, „a markunkban van”.

alergičen pridevnik
1. (o človeku) ▸ allergiásŠtevilo ljudi, ki so preobčutljivi oziroma alergični na sonce, se občutno povečuje. ▸ Érezhetően nő azoknak a száma, akik túlérzékenyek, illetve allergiásak a napra.

2. (o obolenju) ▸ allergiásSopomenke: alergijski

3. (o odporu do česa) ▸ allergiásAmpak da bi bil kdo alergičen na počitnice, tega pa še nisem slišala. ▸ Nem hallottam még arról, hogy valaki a nyaralásra lenne allergiás.

alergija samostalnik
(preobčutljivost organizma) ▸ allergiaSnovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni. ▸ Allergéneknek nevezzük azokat az anyagokat, amelyek allergiát okoznak.
Tretjina bolnikov z alergijo na cvetni prah ima hkrati tudi astmo. ▸ A virágpor-allergiában szenvedők egyharmada egyben asztmás is.
Sopomenke: alergičnost

cvréti cvréti se to fry (ribe fish)

cvréti, cvréti se jajca to fry eggs
cvréti, cvréti se (topiti) mast to render fat
cvréti, cvréti se se v lastni masti figurativno to stew in one's own juice (ali grease)

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

dvájset twenty; score

kupujem jajca po dvájset naenkrat I buy eggs by the score
dvájset let je star he is twenty (years old)
ni še dvájset let star he is still in his teens, he is not yet out of his teens

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

gnját ham

prekajena gnját smoked ham
gnját in jajca ham and eggs
sendvič z gnjátjo ham sandwich, ham roll
zvita gnját rolled ham