jez|a [é] ženski spol (-e …)
1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)
2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen
3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem)
Zadetki iskanja
- jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness
nagla jéza irascibility, hot temper
ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
nagle jéze swift to anger
izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
zaripel od jéze flushed with anger
v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
jézo kuha name he bears me a grudge
staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside - jéza colère ženski spol , irritation ženski spol , emportement moški spol , rancœur ženski spol , rancune ženski spol , courroux moški spol
nagla jeza colère subite, violent accès de colère, humeur ženski spol colérique, irascibilité ženski spol
nagle jeze prompt à s'emporter, colérique, coléreux, irascible
kuhati jezo na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un, nourrir de la rancune envers quelqu'un, avoir une dent contre quelqu'un
nakopati si jezo encourir (ali s'attirer) la colère de quelqu'un
stresti jezo na koga décharger (ali déverser) sa colère (ali sa bile) sur quelqu'un - jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - jéza ž ljutnja, ljutina, srdžba, gnjev, jarost: divja, huda jeza; nagla jeza
naprasitost; kuhati -o proti komu
ljutiti se na koga, imati zub na koga; -o stresti na koga, nad kom
iskaliti svoj bijes, bes na kom; od -e prebledeti; od -e pihati, pokati; jeza ga je minila - jéza cólera f ; ira f ; enojo m ; rencor m
nagle jeze, nagnjen k jezi iracundo; irascible
rdeč od jeze rojo de cólera
izbruh jeze acceso m de cólera
slepa jeza ira sorda
kuhati jezo na koga guardar rencor a alg
nakopati si jezo atraerse la cólera (de alg); incurrir en cólera (de alg)
pomiriti komu jezo cortar la cólera a alg
požreti jezo contener su cólera
spraviti koga v jezo encolerizar, enfurecer, enojar a alg
stresti (svojo) jezo na koga descargar la ira en alg, desfogar su enojo en alg
vzkipeti od jeze montar en cólera; arrebatarse - jéza -e ž., гнів -у ч., злість зло́сті ж., розлю́ченість -ності ж.
- jéza -e ž supărare, mânie
- gomezíca ž
1. žmarci, srsi, jeza, trnci, mravci: -e so mi šle po hrbtu
2. voda koja se pomalo cijedi (ced-) iz pukotina ili ispod snijega (sne-) te obliva liticu - grôza ž
1. groza, strava: groza ga je obšla
2. jeza, drhtavica: tresti se iz -e
3. strahota: groza je, če ti gre vse narobe
4. užas: groza zločina, smrti; groza me obhaja pred tem človekom
grozim se od ovoga čovjeka - omráznica ž dijal.
1. sitna snježna (snež-) pahuljica
2. jeza, srsi, žmarci: oblila ga je omraznica
tijelom, telom mu prodoše srsi - sŕh m žmarci, jeza, trnci: srh me spreletava
podilaze me žmarci - zóna ž jeza, zebnja, groza: zona me obhaja
jeza me podilazi, groza me hvata - blázen (-zna -o) adj.
1. pazzo, demente; insano; folle, forsennato:
garati kot blazen lavorare come un pazzo
blazno početje comportamento pazzo, insensato
2. ekspr. (zaradi čustva močno razburjen) pazzo:
biti blazen od veselja, od žalosti, od obupa essere pazzo dalla gioia, dal dolore, dalla disperazione
3. (ki presega navadno mero) pazzo, pazzesco, da pazzi; terribile:
blazna jeza furia da pazzi
blazne cene prezzi pazzeschi - drž|ati5 (-i) (prijeti)
jeza ga drži er ist ärgerlich/in Rage - grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögzunaj grmi ▸ odakint mennydörögmočno grmi ▸ erősen dörög, erősen dörög az égKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.deževati in grmeti ▸ esik az eső és döröggrmeti in bliskati se ▸ dörög és villámlik, dörög az ég és villámlikZačelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.
2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögmotorji grmijo ▸ kontrastivno zanimivo motorok bőgnektopovi grmijo ▸ ágyúk dörögnekNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.orožje grmi ▸ fegyverek dörögnekglasba grmi ▸ zene bömböl, zene dübörögIz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.grmeti iz zvočnikov ▸ hangszórók bömbölnekVsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.
3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogplazovi grmijo ▸ földcsuszamlások zúdulnakZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.slapovi grmijo ▸ vízesések zuhognakLedenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.
4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögglas grmi ▸ hang dörögduhovnik grmi ▸ pap mennydörögpolitik grmi ▸ politikus mennydörögglasno grmeti ▸ hangosan dörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.
5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.
6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak. - izkadíti (-ím)
A) perf. fare fumigazioni (per disinfettare); stanare col fumo
B) izkadíti se (-ím se) | izkájati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. cessare di fumare
2. uscire (fumo)
3. pren. sfumare, svanire, sparire, dileguarsi, passare:
jeza se mu bo kmalu izkadila la rabbia gli passerà presto
počakaj, da se mu vino izkadi aspetta che gli passi la sbornia - járek (-rka -o) adj.
1. (bleščeč) splendente, radioso, (živahen) vivido, vivace, chiaro:
jarko sonce sole splendente
jarke barve colori vivaci, chiari
2. (močen, silovit) impetuoso, violento, veemente:
jarka jeza rabbia veemente - jézica (-e) f dem. od jeza rabbietta, rabbiolina
- kúhati (-am)
A) imperf. ➞ skuhati
1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas
2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite
3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta
4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre
B) kúhati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia
2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa