Franja

izpuht|eti [é] (-im) verdampfen; (iti v prazno) auspuffen

izpuhtéti s'évaporer, se vaporiser, se volatiliser; disparaître, s'éclipser

izpuhtéti (-ím) | izpuhtévati (-am) perf., imperf.

1. (izhlapeti, izhlapevati) evaporare

2. pren. (miniti, minevati; izginiti, izginjati) svanire

3. knjiž. (oddajati, širiti) propagare, diffondere; emanare

izpuhtéti i spuhtéti -ím
1. ishlapiti: vino je počasi izpuhtelo iz soda
2. ispušiti se: pijača mu je izpuhtela iz glave
3. nestati, iščeznuti: sanje so nenadoma izpuhtele v nič

izpuhtéti evaporarse; volatizarse

izpuhtéti -ím dov., ви́парувати -рую док., ви́парити -рю док.

izpuhtéti -ím dov. a se volatiliza

aburí -ésc

I. vt. zamegliti; vr. zamegliti se, zarositi se, postati moten

II. vi. izhlapevati, izhlapeti, izpuhtevati, izpuhteti

auspuffen spuščati v zrak; figurativ izpuhteti, iti v prazno

dileguare

A) v. tr. (pres. dileguo) razpršiti, razbliniti:
dileguare ogni dubbio razpršiti vsak sum

B) ➞ dileguare, dileguarsi v. intr., v. rifl. (pres. mi dileguo) (svanire) izginiti, izpuhteti; razpršiti se, razbliniti se

efflō -āre -āvī -ātum izpihniti (izpihovati), ven pihati, (iz)puhati, (iz)bruhati, (iz)bljuvati, (iz)sipati

1. trans.: Q., bestiolae efflantur Varr., ubi … sol … suos efflavit … ignīs Lucr., lucem elatis naribus efflant (solis equi) V., Aetnaeos efflantem (Chimaeram) faucibus ignīs V., quos (ignes) ore et naribus efflant (quadrupedes) O., Vulcanum naribus efflant O., (delphines) mare (morsko vodo) naribus efflant O., dum loquitur, vernas efflat ab ore rosas O. diha iz ust rožno vonjavo, efflare candentes lapides Luc., pulverem Plin.; (pogosto o umirajočih) = izdihniti (izdihovati): animam efflare Pl., Varr., Ci., N., Suet., efflare extremum halitum Ci. poet., vitam Ci., vitam in nubila Sil., extremum spiritum Aug.; brez določila: abicit efflantem (serpentem) V.; occ.
a) moriens Brutum efflavit Fl. umirajoč (z zadnjim dihom) je izgovoril, efflantes plagae Stat. ki povzročajo, da človek izdihne dušo.
b) izhlapeti (izhlapevati): colorem Lucr. izgubiti, vina somno Stat.

2. redko intr. = izbruhniti, švigniti iz … , izpuhte(va)ti: Ven., modis quibus … flamma foras vastis Aetnae fornacibus efflet Lucr., efflat anhelo ore vapor Stat.

ēvānēscō -ere ēvānuī (ēvānitūrus: Lact.) (ē in vānus) izgubiti se, (iz)giniti, miniti, preiti, propasti, tudi izhlapeti, razhlapeti se, izpuhteti: Varr., Lucr., sen. ph. idr., evanescit vinum vetustate Ci., in tenuem evanuit auram V. je prešel v … ; pren.: ne cum poëta scriptura evanesceret Ter., orationes evanuerunt Ci., evanescit memoria Ci., fama, rumor, ingenium L., cornuaque extremae velut evanescere lunae O., evanuit omnis herbarum virtus O., evanescit dolor O. preide, mine, bella per moras evanuisse T. so zaspale.

évanouir, s' [-nuir] omedleti (d'effroi od strahu), onesvestiti se, pasti v nezavest; figuré izginiti, miniti; izpuhteti; zbežati

elle s'évanouit à la vue du sang ona omedli, če vidi kri
mes illusions se sont évanouies moje iluzije so izpuhtele
les ennemis s'évanouirent en un clin d'œil kot bi mignil, so sovražniki zbežali

ishlápiti -ī, aor. ishlápih ȉshlāpī
1. izhlapeti: nemoj da ti vino ishlapi; naravno da uz ovoliku vrućinu ishlapi sva vlaga
2. izpuhteti: bojao se da ne bi ishlapio koji slasni proizvod starinske kuhinje
3. izgubiti duh, okus: ishlapio je konjak
4. počasi, neopazno izginiti: sve one ljage sasvim su već bile ishlapile
5. v starosti s pametjo opešati, postati senilen: taj moj majstor je ostario, pa već dosta ishlapio

isplínuti ìsplīnēm izpuhteti, izginiti: iz glave mu isplinu tačna predstava

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom

svaporare v. intr. (pres. svaporo)

1. izhlapeti; izgubiti, izgubljati vonj, okus

2. pren. izpuhteti; poleči, polegati se (navdušenje)

vānēscō -ere (vānus) giniti, izginiti (izginjati), miniti (minevati), izgubiti (izgubljati) se, razgubiti (razgubljati) se, porazgubiti (porazgubljati) se, raziti (razhajati) se, preiti (prehajati), izpuhte(va)ti, izhlape(va)ti, razpršiti (razprševati) se ipd.: Pers., Sen. tr., Plin. iun. idr., incipiunt gravidae vanescere nubes O., non paterer immanes istos … lacertos (moč) … vanescere T., spiritus … vanescat in auras O., Ceres vanescit in herbam O.; pren.: cuncta … velut in cinerem vanescunt T., iactantiae fastu corrupti … in fumum cineremque vanescunt Aug.; metaf.: Q., Lact. idr., vanescit amor O., luctus Cat., ira, honor T., quod magnificum referente alio fuisset, ipso, qui gesserat, referente vanescit Plin. iun. izgubi vso vrednost.

vapor(e)ar izhlape(va)ti, izpuhte(va)ti

vaporize [véipəraiz] prehodni glagol
izpáriti, izhlapiti; spremeniti v paro
neprehodni glagol
izpareti, izhlape(va)ti, izpuhteti