-
izmi|ti (-jem) auswaschen
-
ìzmiti ȉzmijēm ìzmīj ìzmih ȉzmī, izmìven -èna
1. izmiti: izmiti iz boce nečistoću
2. umiti: izmiti lice; subotom uveče svi su ukućani izmiveni i očešljani; izmiti kome glavu ostro ošteti, pokarati koga
-
izmíti to wash out; (kozarec) to rinse; (rano) to bathe (a wound)
-
izmíti, izmívati laver, rincer, nettoyer
-
izmíti (-íjem) | izmívati (-am) perf., imperf.
1. lavare, risciacquare; detergere (la ferita)
2. pulire, nettare
-
izmíti lavar; enjuagar
izmiti si usta enjuagarse
-
izmíti -míjem dov., ви́мити -мию док., проми́ти -ми́ю док.
-
absterger [-rže] verbe transitif, médecine izmiti, očistiti (rano)
-
astērgere* v. tr. (pres. astērgo)
1. izprati, izpirati, izmiti; očistiti, obrisati:
astergere la fronte dal sudore obrisati pot s čela
2. pren., knjižno izbrisati
-
bassiner [basine] verbe transitif zmočiti, poškropiti; izmiti (rano); ogreti (posteljo) z ogrevačo; familier dolgočasiti, na živce iti (quelqu'un komu), nadlegovati
se bassiner les yeux izmiti si oči
-
colluō (conluō) -ere -luī -lūtum
1. (dodobra) splakniti (splakovati) ali oplakniti (oplakovati), namočiti (namakati) ali zmočiti, izmi(va)ti, izp(i)rati: Ca., Pers., Cael., oraque nulli colluerant fontes O., c. dentes Plin., ōs Plin., Fr.
2. splakovaje naplaviti (naplavljati): Dig. — Pisava cōluō: Plin.
-
décrasser [dekrase] verbe transitif osnažiti, očistiti, izmiti; olikati, naučiti manir, omikati; iz blata potegniti
il commence à se décrasser un peu postaja nekoliko olikan, omikan
-
délaver [-delave] verbe transitif izprati, izmiti
l'inondation a délavé la terre poplava je razmočila zemljo
se délaver obledeti
-
dēluō -ere -luī (—) o(d)plakniti, o(d)plakovati, izmi(va)ti; pren.: Gell., Aug.
-
ēluō -ere -luī -lūtum (ē in lavere)
1. izprati (izpirati), odprati, oprati, izmi(va)ti, umi(va)ti: Cels., Col., Plin., patinas Pl., argentum (= vasa argentea) Pl., colorem Lucr., Q., corpus O., centurionum profusus sanguis eluitur Ci.; pren. iztrebiti, izbrisati, zatreti, odpraviti: peregrina omnia Pl., amoris maculam Pl., cum te maculas furtorum … tuorum sociorum innocentium sanguine eluere arbitrabare Ci., amicitias usūs remissione eluere Ci. polagoma razdreti, severitate iudicandi sordīs eluet Ci., eluere libidinem Ci., infectum eluitur scelus V., elue crimen O., vitia eluere Q.; pesn.: cadus amara curarum eluere efficax H. odpraviti, pregnati.
2. čistiti, očistiti (očiščevati) česa: vestimenta luto Luc., eluta alica Cael. izluščeno; pren.: eluere mentem Lact., maculatas crimine mentes Sil.
3. tako rekoč očistiti česa = iztrebiti, spraviti iz česa: Scythica stagna Maeotidis eluere (sc. avibus) Col.
4. (svoje) premoženje zapraviti: elutum in balneis Pl.; pren. abs. na nič spraviti se: eluas tu an exunguare Pl. — Adj. pt. pf. ēlūtus 3 „izpran“ = vodén, nesočen, slaboten: irriguo nihil est elutius horto H., huius (spodi) elutior vis est Plin.
Opomba: Star. pf. act. ēlovī: Luc.
-
per-luō -ere -luī -lūtum (-luitūrus) (per in luere) splakniti (splakovati), izplakniti (izplakovati), umi(va)ti, izmi(va)ti, (o)kopati, namočiti (namakati), (o)močiti (omakati): cumque manūs puras fontanā perluit undā O., pavimentum in balneis Fr., intestina aquā Cels., vasa aquā Col., sudore perlutus Ap.; med. (o)kopati se, umi(va)ti se: perlui undā H., aquā Plin., perluuntur in fluminibus C. — Soobl. pel-luō -ere: Fr.
-
ви́мити -мию док., izmíti -míjem dov., izpráti -pêrem dov.
-
вымывать, вымыть izmi(va)ti, umi(va)ti;
в. берег izpodjedati breg
-
проми́ти -ми́ю док., izmíti -míjem dov., spráti spêrem dov.
-
il-lūtilis (in-lūtilis) -e (in [priv.] + luere) ki se ne da izmiti ali (z umivanjem) odstraniti: odor Pl. kužni smrad.