Franja

izka|zati¹ (-žem) izkazovati z dokumenti: nachweisen; beweisen; ausweisen
pravo verjetno izkazati glaubhaft machen

izka|zati² (-žem) izkazovati (izpričati, pokazati) spoštovanje, sočustvovanje: bezeigen, bezeugen, erweisen; zaupanje: erzeigen; previdnost: beweisen, talent: ausweisen, uslugo: erweisen; zanimanje: bekunden
izkazati čast komu (jemandem) (die) Ehre erweisen, (jemanden) ehren

izkazáti to demonstrate, to attest; to show; to prove

izkazáti čast to do honour
izkazáti komu zadnjo čast to pay one's last respects
izkazáti dolžne časti to pay due homage
izkazáti spoštovanje komu to pay one's respects to someone, to pay homage; to treat someone with respect
izkazáti uslugo to do (ali to render) someone a service (ali a favour)
izkazáti se (legitimirati se) to prove one's identity; (pokazati se) to turn out; to prove
izkazáti se za (kot) uspešno to prove successful
novica se je izkazala za neresnično the information proved false
izkazáti se za utemeljeno to prove well-founded
izkazalo se je, da ste imeli prav you were proved right; (odlikovati se) to distinguish oneself, to win distinction (ali fame ali credit), (z dejanjem) to accomplish a notable exploit (ali no mean feat)
dobro se izkazáti to acquit oneself well
naše moštvo se je dobro izkazalo our team put up a good show
izkazáti se za dobrega delavca to prove oneself a good worker

izkazáti (dé)montrer, prouver, faire preuve de, justifier de; témoigner, manifester ; (čast) faire, rendre; accorder; constater

izkazati komu zadnjo čast rendre les derniers honneurs à quelqu'un
izkazati se faire ses preuves, prouver ses capacités; (odlikovati se) se distinguer, se faire remarquer, se signaler; (legitimirati se) justifier (de) son identité (ali sa qualité), montrer sa carte d'identité (ali ses papiers)
njegova trditev se je izkazala kot resnična son assertion se révéla véridique

izkazáti i izkázati -kažem
I.
1. odati, ukazati: izkazati komu čast, spoštovanje, milost
2. učiniti: izkazati komu dobroto, uslugo
II. izkazati se
1. pokazati se: pravica se je izkazala, izkazati se pred oblastmi
2. istaći se: izkazati se v čem, pri delu

izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

A)

1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente

izkázati mostrar, demostrar

izkazati čast komu rendir honor, honrar a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg, acompañarle a alg a la última morada
izkazati saldo od arrojar un saldo de
izkazati uslugo komu prestar un servicio a alg, hacer un favor a alg
izkazati se (legitimirati se) presentar sus documentos de identidad (ali su documentación)
izkazati se (odlikovati se) distinguirse
izkazati se za (kot) resultar, mostrarse
sredstvo se je izkazalo kot neučinkovito el remedio ha resultado ineficaz
izkazati se za težavno resultar difícil
izkazati se za prijatelja mostrarse amigo
izkazati se za neutemeljeno (za točno) resultar infundado (exacto)
izkazati se hvaležnega mostrarse agradecido

izkázati -kážem (se) dov.
1. a revela, a (se) manifesta, a (se) arăta, a dovedi, a (se) vădi
2. a se ilustra, a se distinge

izka|zati se¹ (-žem se) izkazovati se z dokumenti: sich ausweisen

izka|zati se² (-žem se) izkazovati se

1. z uspehi: sich hervortun (zelo sehr, ne posebno nicht sonderlich, kot sijajen matematik als brillanter Mathematiker)

2. hvaležnega: sich (dankbar) bezeigen/erweisen/erzeigen; kot poslovnež: sich ausweisen/erweisen als; kot gentleman: sich erzeigen als; figurativno (odlično se odrezati) eine Glanzleistung vollbringen, seinen Mann stehen

izka|zati se³ (-že se) izkazovati se (priti na dan) sich zeigen, sich herausstellen; novica za napačno: sich erweisen
v dokaznem postopku se je izkazalo die Beweisaufnahme ergab

izkázati se -kážem se dov., показа́тися -кажу́ся док.

artikulirati glagol
1. (povedati z besedami) ▸ artikulálJasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.

2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulálUčenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.

3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.

4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott.

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

část honour, ZDA honor; (sloves) reputation, prestige, (slava) fame, renown, praise; (spoštovanje) esteem, respect

pri moji části! upon my honour!, on my word of honour!, pogovorno honour bright!
madež na části stain on one's honour
njemu v (na) část in his honour
izkazovati část to pay homage, to pay one's respects
žalitev části affront, defamation, (pismena) libel, (ustna) slander, insult; injury to reputation
část mi je... I have the honour (to)
část mi je sporočiti Vam... I beg to inform you...
to Vam dela část this does you honour
je pod mojo částjo that is beneath (ali below) my dignity
to mu ne dela části this does not do honour to him
smatram pod svojo částjo I think it below me
on je v veliki části he is in great esteem
biti ljubosumen za svojo část to be jealous of one's honour
gre za našo část our honour is involved (ali concerned), our honour is at stake
izkazati část to honour, to do (ali to pay honour ali respect ali homage)
izkazati komu poslednjo část to pay one's last respects to someone
kratiti komu část to slander someone
smatrati za část to consider it an honour
část komur část honour to whom honour is due
pod částjo mi je to storiti I am above doing it

část honneur moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , réputation ženski spol

gre za čast il y va de l'honneur
čast mi je obvestiti vas j'ai l'honneur de vous informer
izkazati, delati čast faire honneur à
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast accepter (décliner, sauver) l'honneur
pod čast mi je je considère au-dessous de ma dignité (ali de mon rang); je considère comme indigne de moi de
čast komu čast à tout seigneur tout honneur

část (-í) f

1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.

část honor m ; honra f

komu v čast en honor de; en homenaje de
njemu v čast en su honor
brez časti sin honor, deshonrado
čast komur čast a cada cual lo suyo
razžaljenje časti ofensa f (ali agravio m) del honor
stvar časti punto m (ali cuestión f) de honor
s kom mi je čast? ¿con quién tengo el honor (de hablar)?
čast mi je se predstaviti tengo el honor de presentarme
(ne) delati čast(i) komu (no) ser un honor para alg
izkazati čast komu rendir honor a alg
izkazati komu vojaške časti rendir honores militares a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
imeti v časti respetar; venerar (koga a alg)
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast aceptar (declinar, salvar) el honor
smatrati za čast considerar (como) un honor

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dobíček profit; gain; (marža) margin

čisti dobíček clear (ali net) profit; net balance
izredni dobíček, višek dobíčka excess profit
mastni, veliki dobíčki substantial profits
vojni dobíček war profit
delitev dobíčka profit sharing
delež pri dobíčku share in the profits
prinesti dobíček to leave (ali to bring ali to yield) a profit
prodati z dobíčkom to sell at a profit
izkazati dobíček to show a profit
potegniti dobíček iz česa to make a profit on something
film je prinesel 100.000 dolarjev čistega dobíčka the film netted 100,000 dollars