Franja

hud [hʌd] samostalnik
lupina, luska

hud¹ (-a, -o) (jezen) böse
zelo hud bitterböse
biti hud verärgert sein, böse sein auf/mit, grollen mit

hud² (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
huda preizkušnja die Zerreißprobe
hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
zaloga za hude čase der Notvorrat

hûd húda húdo, dol. hûdī -ā -ō, komp. hȕđī -á -ē
1. hud, hudoben: mnogo ste zla učinili, hudi čovječe; narodu su huđi no Turci došljaci za ljudi so hujši kot priseljeni Turki
2. ubog, nesrečen, žalosten: sad njoj sretnoj i smilje miriše, a meni -oj ni karanfil neće
3. težek: -e muke
4. pust, slab: -a zemlja

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

húd pridevnik méchant, mauvais; grave, sévère, rigoureux, dur; fâché

hudi časi temps moški spol množine difficiles (ali durs)
huda ura (neurje) orage moški spol, tempête ženski spol, bourrasque ženski spol, tourmente ženski spol
huda zima hiver moški spol rigoureux (ali rude, inclément)
hud biti na koga être fâché contre quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
nič hudega cela ne fait rien
zelo hudo mal, très, fort
hudo je bolan il est gravement malade
hudo mi je, da ne … je suis désolé (ali fâché) de ne pas …
hudo je za denar l'argent manque (ali fait défaut), il y a pénurie d'argent

húd (-a -o)

A) adj.

1. severo, rigoroso

2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

3. ostile

4. furioso, rabbioso (cane)

5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva

6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale

7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco

B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto

húd -a -o komp. hujši
1. ljut: -a žena, paprika, zver; hud pes
2. zao, opak: -a misel, želja; -o dejanje; -i duh
zli duh; -o poželenje
zla požuda; -o misliti o kom; -a mu prede
zlo mu prijeti, zlo ga čeka; -o storiti, delati
zlo učiniti, činiti
3. ljut, težak, žestok: hud pijanec
4. težak: -a nesreča, novica; -i časi
teška vremena; -a pot; -e sanje; hud bolnik
5. ljut, žestok: hud boj; hud vihar
žestoka bura; hud ocet
ljuto sirće; -o žganje
žestoka rakija
6. velik, silan: hud mraz; -a lakota, revščina
veliko siromaštvo; hud prepirljivec
silan kavgadžija; -a bolečina
silan bol
7. jak, silan: hud kašelj; -a žeja
8. oduševljen, strastan: hud lovec; hud pravdar
pravdaš, proceždžija
9. biti -e jeze
biti naprasit; sin je hujši kot oče
sin je gori od oca; ona je med vsemi najhujša
ona je među svima najgora; storiti hud konec
umrijeti, umreti nasilne smrti; -a ura
oluja; krivica dela -o kri
nepravda izaziva uzbuđenje; -o pretepsti koga
jako izbiti koga; -o gledati
mrko gledati; -o se držati
mrštiti se

húd (jezen) irritado, enojado; malo ; (nevoljen) enfadado (na con) , disgustado

hud je name está disgustado conmigo
ste jezni name? ¿está usted enfadado conmigo?
hud prehlad resfriado m muy fuerte
huda napaka un grave error
hude posledice malas consecuencias f pl
hudi časi tiempos m pl duros
huda ura tormenta f
hudó mi je estoy desolado
imeti hudo slutnjo tener un mal presentimiento

húd prid., злі́сний прикм., злий прикм., жорсто́кий прикм.

húd -a -o prid.
1. sever
2. supărat
3. rău
4. greu
5. atroce

abrumador težeč, težaven, hud; naporen

aceō -ēre (sor. z acēr) kisel, hud, trpek biti: Ca.; pren. neprijeten biti: mentio pectori acet Sid.

ācer ācris ācre (st.lat. tudi z dvema končajema: ācer, ācre Enn. et Naev. ap. Prisc. ali ācris, ācre Enn. ap. Prisc., Cels., Col.; v navadni govorici pri poznih piscih pogosto tudi ācer, ācra, ācrum), adv. ācriter, tudi ācre (acc. neutr. sg.) S. ap. Non., Pers., Ap. (prim. gr. ἄκρις, ὄκρις vrh gore, ἀκίς ost, ἀκή ost, ἄκων kopje, lat. ocris, mediocris, acēre, acuere, acus -ūs, acus -eris, aculeus, acūmen, acies, acerbus)

1. oster, šilast, bridek: arma Luc. ap. Non., ferrum T.; pren.: acres stimuli V., H., T.; prolept.: acres arcūs V. ostro napeti.

2. pren.
a) (glede na čutno zaznavo) po okusu oster, hud, rezek (naspr. dulcis, lenis, mollis): acetum Varr. fr., H., Cels., humores Ci. ostri sokovi (v želodcu), rapula H., stomachus post vinum H. kisel, pokvarjen; od tod subst. ācria -ium, n α) ostre (rezke) jedi: ut vitet acria ut sinapi Varr. fr. β) ostrina, rezkost: viscerum, in cibis Plin.; po vonju oster, hud, pronicav: odor Lucr., Plin., unguenta summā et acerrimā suavitate condita Ci.; met.: acres canes naribus O. z ostrim vohom; za sluh oster, pronicav: flammae sonitus V. ostro prasketanje, vox Lucr., vox acrior Q. (naspr. iucundior), syllabae acres Q. (naspr. leniores), acriter pronuntiare Plin. iun. glasno; met.: acris tibia H. ostrozvočna, zveneča; o vidu oster, bister: acerrimus sensus videndi Ci., acri et defixo aspectu uti Corn. ostro upreti (upirati) oči v eno mesto, visus acerrimus Plin., acriter intueri solem Ci. z uprtimi očmi, acriter videre vitia Ci.; tudi živ ali bleščav (o barvah), poseb. živo rdeč, svetlo, živo škrlaten: splendor Lucr., rubor Sen. ph., acriter viridis Plin. živo zelen; met.: acres oculi Ci. prešinljive, bistre; po čutu oster, hud: hiems H., acrior hiems Pl., frigus Lucr., flatus, acrior ventus Cu., acres tempestates C. neugodno vreme, acrior ignis O., Col., acerrima fax T. hudo žareča, sol acer Lucr., Plin. ali acrior sol H., Plin. (bolj) pripekajoče, ardor acerrimus Ci., somnus acris Enn. ap. Prisc. trdno, dolor Lucr. bridka, acerrimi dolores Ci., caedunt acerrime virgis Ci.; enalaga: acris solis potentia V., dolor corporis, cuius morsus est acerrimus Ci.; pren. o drugih dojemljivih stvareh: imagines Ci. žive; pogosto hud = mučen, bolesten, težeč: curae Varr. ap. Non., invidia H., metus Lucr., memoria, paenitentia T.
b) po naravi ognjevit, isker, (raz)vnet, goreč, krepkovoljen (naspr. lentus, quietus): vir S., rusticus V., testis Ci., acrior in rebus gerendis Ci., civis acerrimus Ci., acerrimi viri praestans prudentia N., acer potor H., pocula H. iz katerih se močno pije, ingenium S., vir fortis et acris animi Ci., acerrime agere, monere, se morti offerre Ci., acerrime occupatus N.; poseb. o bojevnikih: hostis Ci., milites acres Ci., stetit acer in armis V., acer in ferro (v boju) Ci. ep., equus V. isker bojni konj, acriter pugnare V., acriter et diu repugnare Ci. ep., acriter pugnam inire, acrius invadere dextrum cornu L.; z abl. loci: bellis acer, acer equis V. v boju, na konju, Mithridates bello acerrimus Vell.; z loc.: acer militiae T. ali belli Vell. v vojni; z dat. gerundivi: duces partium accendendo civili acres T.; z ad: homo ad perdiscendum acerrimus Ci. zelo ukaželjen; z inf.: iuga Pyrenes venatibus acer metiri Sil.; met.: acer peditis voltus in hostem H. bojevit, vultus eorum indignitate rerum acrior L.; occ. oster = strog, osoren, divji, strasten (naspr. lenis, mitis, mollis, modestus, quietus): fugitor Pl., pater Ter., aestimator, iudex Ci., acer hostis Bupalo H. strasten, domini acres Lucr., uxor acerrima Pl., pugna cum acerrimo adversario Ci., acriter increpare Cu.; pogosto o živalih = hud, divji: canis Ci., H. idr. popadljiv, aper V., leo acerrimus N., Corn.
c) po razumu oster, bister, ostroumen, bistroumen: vir acri (acerrimo) ingenio Ci., acre iudicium Ci., consilium Cu., memoria Ci., Cu., investigator Ci., homo Plin., praeceptor Q., acriter contemplari, intellegere Ci., acrius cavere H. previdneje.
č) (o abstr., zlasti o duševnem stanju): hud, silen, močan, strasten: amor, metus V., amor gloriae nimis acer Ci., cupiditas, luctus, studium, odium Ci., impetus, proelium, pugna, bellum Ci., fuga V. nagel, acerrimo concursu N. v najhujšem vrvenju, acri militia H. v strogi vojaščini, supplicium, tormentum Ci., acerrima sententia Ci., acriora consilia T. (naspr. cauta), lex lata est acerrima Ci., quae nox acerrima fuit Ci., acrior annona T. povišana cena žita, amatur atque egetur acriter Pl., acriter ulcisci iniurias T., acrius cupere Cu., victoriam acerrime in aliquem exercere S., acerrime exspectare Ci. bridko, željno; kot subst. neutr.: ridiculum acri fortius secat res H. smešnost reže globlje kakor rezkost.

acērbo agg.

1. nezrel (tudi pren.):
è troppo acerbo per questi studi za ta študij je preveč nezrel

2. trpek, rezek, oster, osoren (tudi pren.):
rimprovero acerbo ostra graja

3. knjižno boleč, hud:
una delusione acerba boleče razočaranje

acerbus 3, adv. -ē

1. trpek, grenek, kisel (naspr. dulcis, mitis, suavis): Neptuni corpus acerbum Lucr. grenka morska voda, acerbissima olea Ca.; pren.: frigus H. ali ictus phalangii Plin. oster, skeleč, vultūs acerbi O. kisel obraz, ac. stridor Plin. ali serrae stridentis horror Lucr. ali vox Sen. ph., Val. Max., Q. oster, rezek, vox acerbissima Corn., ac. recitator H. zoprn; pesn. acc. neutr. pl. nam. adv.: acerba tuens V. žarko zroč (prim. δεινὰ βλέπων), acerba fremens V. bridko škrtajoč, acerba sonans V. zadirčno.

2. neugoden, nezrel: pirum, oliva Plin., uva Pl., uvae Col.; pren. negoden, negotov, nedognan: virgo Varr. ap. Non. nedorasla, res acerbae Ci., partus acerbi O. negoden porod, splav, funus V. ali mors Cu., Plin. (pre)rana, acerbe mori Ci. prerano.

3. pren.
a) osoren, oduren, čemeren, strog, neprijazen, pretirano natančen, siten (naspr. comis, lenis, moderatus, remissus): homo, hostis, inimicus Ci., quis acerbior, quis crudelior fuit? Ci., acerba Libitina H., ac. alicui Ci., mater in filios acerba O., ac. in exigendo Ci., acerbe accusare, necare Ci., acerbe (-ius -issime) invehi in aliquem Ci., acerbissime dicere, exigere pecunias C., acerbe severus Ci. pretirano strog; kot subst. masc. = čemernik, kisavt, čemeren rešetalec: posse acerbos e Zenonis schola exire Ci., quae proborum ... non acerborum sunt Ci., modestus occupat obscuri speciem taciturnus acerbi H.; o abstr. strog, natančen, krut, hud, pretirano natančen: lex, cruciatus, supplicium, sententia, severitas Ci., delectus, inquisitio L., imperium acerbius N., animi duriores acerbioresque Ci., acerbissima diligentia, exactio, acerbissimae poenae, acerbissima tributa Ci., odium acerbissimum Ci. najhujše; o govoru, jeziku: bridek, piker, žaljiv: vox Ci., contumeliae, litterae Ci., lingua L., rumor Tib., facetiae T., scriptum, acerbissimum acclamationum genus Suet.
b) bridek, mučen, bolesten, otožen, žalosten: funus Pl., Ci., incendium, bellum, caedes, interitus, dolor, iniuria, luctus, spectaculum, recordatio Ci., mors Ci., N., O., Plin. iun., consilium neutri parti acerbum L., in rebus acerbis Lucr., quam triste hoc ipsi, quam acerbum mihi Plin. iun.; acerbum est (z inf.) Pl. bridko je; acerbe ferre (aliquid) Ci., C. z nejevoljo prenašati = za zlo vzeti, jemati (kaj), bolestno (ob)čutiti, acerbius inopiam ferre Ci.; kot subst. neutr. v pl. in sg. bridkost: acerba ex amore homini oblata Ter., multa acerba ... habuit ille annus Ci., aliquid cotidie acerbi ... nuntiatur Corn.

acērrimo agg. superl. od ➞ acre hud, smrten:
acerrimo nemico smrtni sovražnik

acuō -ere acuī (acūtus) (acus -ūs, aciēs, ācer)

1. (na)ostriti, (na)brusiti: serra acuitur Ci., ac. gladios L., Cu., enses O., audiet cives acuisse ferrum H., ac. sagittas cote H., dentes H., dentes in proelia Tib.

2. pren.
a) gram. (po)ostriti, naglasiti (naglašati), z naglasom poudariti (poudarjati): syllabam Q.
b) (po)ostriti, (iz)bistriti, (iz)vežbati, izpolniti (izpolnjevati): illos aetas acuet Ter. bo umodrila, ac. mentem, ingenium, ingenia adulescentium Ci., linguam Ci., H.
c) priganjati, spodbuditi (spodbujati), dražiti, razvne(ma)ti: iuventutem ad dicendum Ci., ad crudelitatem te acuit oratio eorum Ci., quam (Allecto) Iuno his acuit verbis V., lupos acuunt balatibus agni V., curis acuens mortalia corda V., mučeč, primos acuisse furores V., ac. ad aemulandas virtutes L., ac. ignaviam Cu.
č) (po)množiti, (po)višati, (po)večati, (o)krepiti: acuunt metum mortalibus V., ac. Martem (bojaželjnost) V., iras rumoribus V., iram hosti ad vindicandas sociorum iniurias L., studia populi L., curam acuebat, ... quod ... L. — Od tod adj. pt. pf. acūtus 3, adv. -ē

1. naostren, ostnat, oster, šilast, koničast: culter Pl., sudes C., cos acutum reddere ferrum valet H., ac. tela H., iacula V., acutā cuspide conti V., hasta, ensis, gladii, falx O., acutissima falx Col., acutae spinae V., acutior sagitta O., ac. cupressus, pinus O., ac. anguli Plin.; ac. elementa (= atomi) Lucr. nazobčani, ac. nasus, acuti oculi Pl. ali acutae aures H. ali ac. figura Plin. koničast, barba in acutum desinens Amm. "kozja" brada.

2. pren.
a) (o čutnih zaznavah): o čutu oster, hud: gelu H., sol H. žarko, radii solis O.; po vohu ali okusu oster, rezek: odor, unguentum, cibus, sapor Plin.; po vidu oster, bister, svetel: acutior claritas Arn., acute cernere Lucr., cernens acutum (adv. acc. neutr.) Amm.; po sluhu oster, visok, pronicav, vreščav: sonus Ci., stridor, aera H., hinnitus V., tinnitus, vox O., acclamatio Corn., acute sonare Ci. = acutum (adv. acc. neutr.) resonare H.; v glasbi visok: sonus Ci., vox Ci., Q. (naspr. vox gravis = bas); gram. ostro naglašen: syllaba Q. Pren.: nares H. tenek nos = tenko opažanje, in amicorum vitiis cernis acutum (adv. acc. neutr.) H. ostro vidiš, populi Rom. oculi acres atque acuti Ci.
b) (o duhu ali o umu) ostroumen, bistroumen, bister, duhovit, prodoren, dovtipen, prebrisan, včasih tudi = premeten: ingenia Ci., homo acutus magis quam eruditus Ci., animus acutus atque versutus Ci., hominum genus nimis acutum et suspiciosum Ci., ac. studia Ci., si qui acutiores in contione steterant Ci., acutus ad fraudem N., acutus rebus Q. ostroumen mislec, ac. interrogatio, ac. conclusiones Q., multa venerant in mentem acuta et subtilia Ci., quam acuta omnia Plin. iun., acute testes interrogabat Ci., acute dicere aut scribere Suet., acutius ali acutissime cogitare Ci., acute cogitatum N. duhovita misel, acute collecta crimina Ci.; ret. natanko določen, preprost in primeren, poseben: sententiae, orator Ci., Hyperides Q.
c) tudi (o boleznih) hiter, nagel (naspr. longus, vetustus): morbus H., Cels., mrzlica, febris Cels., tako tudi acuta pericula Plin.; pesn. pren.: acuta belli H. nagle vojne spremembe.

adirato agg. jezen, srdit, hud:
sguardo adirato jezen pogled

agro²

A) agg.

1. kisel, trpek:
uva agra kislo grozdje

2. pren. oster, hud, strog:
parole agre ostre besede

B) m

1. kisel okus:
la salsa ha dell'agro omaka je kiselkasta

2. pren. trpkost

3. limonov sok:
cipolline all'agro čebulček v limonovem soku