Franja

hrom [ô] (-a, -o) lahm; paraliziran: gelähmt
hroma oseba der / die Gelähmte

hrȍm -a -o, hrȍm hròma hròmo hrom: hrom na jednu nogu

hrôm hrȍma m, krôm krȍma m (gr. chroma) kem. krom

hróm lame; paralytic; paralysed, ZDA paralyzed

hróm na eno nogo lame in one leg; (šepav) limping; hobbling, arhaično halt, halting

hròm pridevnik perclus, paralysé

biti hrom na eno nogo avoir une jambe paralysée, être perclus d'une jambe

hròm (hrôma -o) adj. storpio; paralitico:
hrom na obe nogi paralitico ad ambedue le gambe
pren. hrom od strahu (mezzo) morto di paura

hròm hroma -o hrom: hrom na obe nogi

hròm paralizado; paralítico

hròm prid., кульга́вий прикм.

hròm -ôma -o prid. şchiop; paralizat, paralitic

хром m (kem.) krom

хром -у ч., króm -a m.

broken-kneed [bróukənni:d] pridevnik
šepav, hrom

catāx -ācis (najbrž iz gr. καταγείς ohromljen, prim. κατάγνυμι razbijam) hrom, šepav: Luc. ap. Non.

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

cojo šepast, šepav; kruljav, hrom; majav

verso cojo šepav stih
andar a la pata coja po eni nogi skakati
cojo m šepavec, hromec

contrecho hrom

contrecho m hromec

dēbilis -e, adv. dēbiliter le: Pac. fr. pohabljen, hrom, nezmožen gibanja, nebogljen, slaboten, slab: omnibus membris captus ac debilis Ci., imbecillus senex aut debilis Ci., d. equi L., d. manus O., mustela annis et senectā d. Ph. ostarela, exercitus ad discrimina debilior Cu. vse premalo močno; pesn.: Sergestus amissis remis debilis V. nerodna, okorna ladja, ferrum haud debile (litota) V. krepko, d. umbra O. ničeva; subst. dēbilis -is, m pohabljenec, nebogljenec: integris debiles implicabantur Cu.; pren. oslabljen, ničen: equites Romani, quorum vires erant debiles Ci., manca ac d. praetura Ci., est utraque res sine altera debilis Ci. je brez podlage, dirus ore, ingenio debilior T še bolj zanemarjen.

éclopé, e [eklɔpe] adjectif hrom; šepav; familier hodeč s težavo; masculin hromec; ranjenec (z rano na nogi); masculin pluriel zaostajalci

entullecido hrom