Franja

hraniti¹ (-m) nahraniti (dati jesti, krmiti) füttern; (preživljati) ernähren
hranititi se (z) Nahrung aufnehmen, leben von, sich ernähren von/mit
narobe hranititi fehlernähren (se sich)
pretirano hranititi überfüttern

hraniti² (-m) shraniti kak predmet: in Verwahrung haben/halten, verwahren; (imeti spravljeno) aufbewahren; (skladiščiti) lagern, aufbewahren (hladno kühl aufbewahren/lagern)

hrániti hrânīm
I.
1. hraniti, imeti na hrani: kod mene stanuje, a ti ga hraniš; ja ga hranjah preko zime
2. rediti, živiti: zanat me hrani; hraniti porodicu
3. krmiti: hraniti stoku
4. oskrbovati s hrano: hraniti vojsku, siročad
5. rediti, pitati: hraniti zečeve, stoku
6. hraniti: hraniti komu novce
7. hraniti zmiju u njedrima rediti gada na prsih
II. hraniti se
1. živiti se: hraniti se šivenjem, mesom
2. biti na hrani: hraniti se kod kuće

hraníti to nourish; to feed; to supply with food; (imeti na hrani, dajati hrano) to board, to keep; (vzdrževati) to support, to sustain, to maintain; (varčevati) to save, to spare, to economize on, to lay aside

preveč, predobro hraníti to overfeed
premalo, preslabo hraníti to underfeed
hraníti se to feed (z on), to eat, to live on, to partake of; (skupaj jesti) to mess (together)
kje se hranite? where do you take your meals?, where do you board?
hraníti se z delom svojih rok to have to work for his living
hraníti se s kruhom in vodo to feed on bread and water

hraníti nourrir, alimenter , (dojenčka) allaiter, donner à manger

hraniti se se nourrir, s'alimenter; (spraviti) conserver, garder; épargner

hraníti¹ (-im) imperf.

1. custodire, conservare (tudi ekst.):
hraniti na suhem conservare in ambiente secco
hraniti spomin na custodire il ricordo di

2. (varčevati) risparmiare

hraníti² (-im)

A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
hraniti živino dar da mangiare alle bestie

2. mantenere

3. knjiž. ekst. alimentare:
radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie

B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa

hraníti i hrániti -im
1. čuvati, imati na čuvanju: hraniti sadje čez zimo; smodnik se hrani na suhem; banka hrani vrednostne papirje
2. štedjeti (-de-): hraniti pri hrani; hraniti za hišo

hraníti i hrániti -im hraniti, prehranjivati: hraniti otroka; hraniti lačne; hraniti se v menzi; ptice se hranijo z žuželkami

hraníti alimentar; nutrir; conservar

hraniti se z alimentarse (ali nutrirse ali vivir) de
se naj hrani na suhem in hladnem consérvese en sitio seco y fresco

hraníti hránim nedov., берегти́ -режу́ недок.; живи́ти живлю́ недок., годува́ти -ду́ю недок.

hraníti -im nedov. a conserva, a ţine, a păstra, a menţine

hraníti (se)
1. a (se) hrăni, a da de mâncare, a alimenta, a nutri
2. a (se) întreţine

abfüttern krmiti, nakrmiti; hraniti, nahraniti; Kleidung: podložiti

abriter [-te] verbe transitif pod streho vzeti, dati zavetje, zaščito, varstvo (quelqu'un komu); zaščititi, zavarovati; skriti, (s)hraniti, postaviti v zavetje

abriter quelqu'un sous son parapluie koga pod dežnik vzeti
cet hôtel peut abriter 200 personnes ta hotel vzame pod streho 200 oseb, ima 200 ležišč
abriter du soleil varovati, ščititi pred soncem
s'abriter poiskati zavetje, iti na varno, zavarovati se (contre, de proti); militaire iti v kritje

alimentá -éz vt.

1. hraniti

2. polniti

3. preskrbovati, oskrbovati z

alimentar hraniti, preživljati, vzdrževati, preskrbovati; podžigati (strasti)

alimentarse hraniti se

alimentare¹ v. tr. (pres. alimento)

1. rediti, hraniti; pren. gojiti:
alimentare l'amore, l'odio gojiti ljubezen, sovraštvo

2. napajati, dovajati, polniti; gnati, poganjati:
alimentare un serbatoio polniti rezervoar
il motore è alimentato da combustibile liquido motor poganja tekoče gorivo

alimenter [-mɑ̃te] verbe transitif hraniti, rediti, dobavljati, oskrbovati z, preskrbovati; figuré dajati snov (quelque chose čemu, za kaj)

alimenter un malade avec des bouillons hraniti bolnika z govejimi juhami
alimenter une chaudière en eau napajati kotel z vodo
alimenter le marché en viande congelé oskrbovati trg z zmrznjenim mesom
la centrale thermique alimente la ville en électricité termična elektrarna dobavlja mestu elektriko
ce scandale a suffi à alimenter la conversation ta škandal je nudil dovolj snovi za pogovor
s'alimenter hraniti se (des fruits s sadjem)

alō -ere, aluī, altum, mlajše alitum

1. rediti, (pre)hraniti, (pre)živiti, krmiti, pitati, dojiti: Kom. idr., se et suos C., elephantos Ci., anseres in Capitolio Ci., aliquem publice N., equorum greges Cu., puerum tepidi ope lactis O., binos ubere fetus V., agrestes peregrino frumento L., se suosque latrociniis C. preživljati se z roparstvom, živeti od roparstva, nautae palmarum radicibus alebantur Ci., ali lacte Ci. ali panico corrupto C. ali nectareis aquis O.; qui... per dedecus Neronis alebantur T. ki so živeli ob Neronovi sramotnosti; pren.: alere oratorem quodam uberi iucundoque suco Q.;
a) vzdrževati, z živežem zalagati, živež dovažati: cum agellus eum non satis aleret Ci., idem hic... agellus illos alet N., sterilis diu palus aptaque remis vicinas urbes alit H., quam (plebis turbam) nec capere tam exiguus collis nec alere in tanta inopia frumenti poterat L., al. exercitum, maiores copias Ci., Metelli exercitum stipendio frumentoque S., exercitūs contra aliquem iam multos annos C., venatus viros pariter ac feminas alit T. možje in žene žive od lova; quos manus atque lingua periurio aut sanguine civili alebat S.
b) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): is natus et omnem pueritiam Arpini altus S., cum Hannibale... alto educatoque inter arma L., locus..., ubi alitus... est Ci. je zrasel, aliquem alicui committere alendum clam O. ali aliquem alicui furtim alendum mandare Cu. v vzrejo na skrivnem, si cui... filius... aletur H. če bo komu sin zrasel; pesn.: virgo regia, quam lectulus in molli complexu matris alebat Cat.; pren.: urbs, in qua et nata et alta sit eloquentia Ci., inter parietes aluit eam gloriam, quam... Ci.

2. pren.
a) rediti = rasti dajati, roditi: Ci. idr., tellus umida maiores herbas alit V., ductores..., quos Africa terra... alit V., tunc rhombos minus aequora alebant? H., gramen erat circa, quod proximus humor alebat O. je napajala, interiora alendis frugibus mitia Cu., eadem terra et rhinocerotas alit (daje nosorogom hrano), non generat Cu., multa arbor et vitis largos... fructus alit Cu., pax aluit vites Tib.; amnis, imbres quem super notas aluere ripas H. ki ga je dež napel (vzdignil), ki je po dežju narastel, idem (mons) amnem Iordanen alit T. zalaga z vodo; alere ignem Cu. ali flammas O. ali flammam T. netiti, tako tudi: mercimonium, quo flamma alitur T., diductis, quibus flamma alebatur Q., ipsis in undis alitur incendium Iust.; globum lunae Titaniaque astra spiritus intus alit V. oživlja duh vesolja, itaque se ipse (mundus) consumptione et senio alebat sui Ci. se je oživljal.
b) pospešiti (pospeševati), podpirati, (o)krepiti, razvi(ja)ti, izobraziti (izobraž[ev]ati), pomnožiti (pomnoževati), poveč(ev)ati (naspr. minuere): alere corpus O., Cels., Plin., omnes corporis extremas quoque partes Lucr., (castitate) ali staturam, ali vires putant C., alere capillum, pilos Plin. pospeševati rast las, cibi, qui alunt Cels. hranljive, močnate jedi; honos alit artes Ci., haec studia adulescentiam alunt Ci., quid alat formetque poëtam H., alit aemulatio ingenia Vell., alere audaciam Ci., bellum Ci., Cu., dubitatione bellum T., civitatem C. pospeševati blaginjo države, rumores credulitate sua L., seditiones civitatium T., spem Catilinae mollibus sententiis aluerunt Ci., al. otium Cu., omnis opera alitur otio Ci. uspeva ob..., eorum furor alitur impunitate Ci., alitur diutius controversia C. se goji, dulcibus verbis alitur amor O., malignis sermonibus non ali Plin. iun. ne veseliti se... govoric, alere morbum N. bolezen (po)slabšati; pren.: haec vulnera vitae... mortis formidine aluntur Lucr., regina... volnus alit venis V. goji rano (= ljubezen), alitur vitium V. raste, toda: alitur ulcus ali vulnus Cels. se celi.

ammassare

A) v. tr. (pres. ammasso)

1. zbirati, kopičiti, hraniti:
ammassare ricchezze kopičiti bogastvo

2. obvezno oddati:
ammassare il grano nesti žito na obvezno oddajo

B) ➞ ammassarsi v. rifl. (pres. mi ammasso) zbrati, zbirati se