Franja

hinávec, hinávka; hinavski hipócrita (m/f)

hinavsk|i (-a, -o) heuchlerisch; (licemeren) scheinheilig; (neiskren) falsch
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

hinavski pridevnik
1. (o človeku) ▸ képmutató, álnok, álszent, sunyi, köpönyegforgatóNiso mu všeč hinavski in škodoželjni ljudje, rad ima odprte, pozitivne, prijazne. ▸ Nem tetszenek neki a képmutató, kárörvendő emberek, a nyitott, pozitív, kedves embereket kedveli.

2. (kar se zdi nenevarno) ▸ alattomos, szeszélyes
Ta zahrbtna, hinavska, predvsem pa nepredvidljiva bolezen! ▸ Ó, ez a sunyi, alattomos és mindenekelőtt kiszámíthatatlan betegség!
Ceste so zelo hinavske, praviloma nagnjene v napačno smer in polne lukenj. ▸ Az utak roppant szeszélyesek: általában rossz irányba lejtenek és tele vannak kátyúkkal.

hinávski hypocritical; dissembling

hinávski hypocrite, faux, sournois

hinavski smeh (ton) sourire moški spol (ton moški spol) hypocrite

hinávski (-a -o) adj. ipocrita, falso

hinávski -a -o pretvoran, pretvorički, licemjeran (-mer-), dvoličan

hinávski prid., лицемі́рний прикм., нещи́рий прикм.

hinávski -a -o prid. ipocrit, făţarnic

almibarado sladek, osladen; hinavski

artificial [a:tifíšəl] pridevnik (artificially prislov)
umeten, izumetničen; zlagan, hinavski, neodkrit

artificial numbers logaritmi
artificial person pravna oseba, zadruga
artificial limb proteza
artificial smile izumetničen nasmeh
artificial tears hlinjen jok
artificial teeth zobna proteza

artificieux, euse [-sjö, z] adjectif zvijačen, zvit, lokav, premeten; hinavski

benoît, e [bənwa, t] adjectif hinavski, neodkrit, osladen, pobožnjaški; popustljiv, blag, mil

Benoît masculin Benedikt

bilingue

A) agg.

1. dvojezičen, bilingvističen:
zona bilingue dvojezično področje
dizionario bilingue dvojezični slovar

2. pren. knjižno hinavski, neiskren

B) m, f dvojezičnik

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

cafard, e [kafar, d] adjectif licemeren, hinavski, pobožnjaški; masculin, féminin licemerec; -rka, hinavec, svetohlinec; familier tožljivec, -vka (v šoli), ovaduh, denunciant

cant⁵ [kænt] pridevnik
rokovnjaški, puhel, hinavski; nagnjen

canting [kǽntiŋ] pridevnik (cantingly prislov)
hinavski, neodkrit, svetohlinski

comédien, ne [kɔmedjɛ̃, ɛn] adjectif komedijantski; hinavski; masculin, féminin (gledališki) igralec, -lka; figuré komedijant, -tka, hinavec, -vka; oseba, ki se pretvarja

elle est un peu comédienne ona je malo komedijantke

designing [dizáiniŋ]

1. pridevnik (designingly prislov)
risarski; spletkarski, zvit, hinavski

2. samostalnik
risanje, načrt, skiciranje; plan, namera, nakana