hib|a1 ženski spol (-e …) der Fehler, der Mangel; telesna: das Gebrechen; samo figurativno: der Tadel
hib|a2 ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Hiba, der Hibalebensbaum
híba (napaka) defect; fault; (telesna) deformity
híba v izolaciji elektrika a fault in insulation
najti híbo pri to find fault with
híba infirmité ženski spol , défaut moški spol , dommage moški spol
telesna hiba dommage moški spol corporel, défaut moški spol (ali imperfection ženski spol) physique
srčna hiba défaut (ali vice moški spol) du cœur (ali cardiaque)
híba (-e) f (napaka, motnja) med. difetto, vizio (tudi ekst.):
prirojena, telesna hiba difetto congenito, fisico
híba ž mana, greška, nedostatak, defekt: govorna, telesna hiba
híba defecto m
telesna hiba defecto físico
srčna hiba defecto cardíaco
híba -e ž neajuns, deficienţă, cusur, defect
bavure [bavür] féminin, technique šiv v zlitku; typographie neostro, zabrisano mesto; familier napaka, hiba
sans bavure(s) (familier) brezhiben, dovršeno narejen
blemish [blémiš]
1. prehodni glagol
omadeževati; (po)pačiti, (po)kvariti
pravno (o)klevetati
2. samostalnik
madež, napaka, pomanjkljivost, hiba; moralni madež, sramota
blur1 [blə:] samostalnik
madež, pega, lisa
figurativno pregreha, grehota, hiba, napaka
caca ženski spol človeško blato, drek; umazanija; hiba, napaka, pomanjkljivost
culpā, st.lat. colpa, -ae, f
1. krivda, krivica, pregrešek, prestopek: cum in homine nulla culpa inveniretur Ci., abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., in quo non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., culpā meā bellum esse natum Ci., carere culpā kom., Ci. idr., nusquam culpā (sc. suā) male rem gessit N., a culpa vacuus S., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S. ni moja krivda (nisem jaz kriv), da … , culpā amittere aliquid L., corrigere virtute culpam suam L., vitare culpam H., nullā pallescere culpā H., tantā stat praedita culpā Lucr., scit culpam in facto, non scelus, esse meo O., dare veniam culpae O., culpam ostenere, exsolvere T., expers culpae Suet.; pogosto (poseb. pri H.) v pl.: dedecorant bene nata (pectora) culpae H., seraque fata quae manent culpas etiam sub Orco H. S subjektnim gen.: ea molestissime ferre homines debent, quae ipsorum culpā contracta sunt Ci., o miserum paucorum culpā ordinem senatorium! Ci., accusare populi culpam, non accusatoris Ci., accusatorum culpā Val. Max., nullā ducis culpā T.; z objektnim gen.: ad quos culpa corrupti iudicii pertinebit Ci., eius rei culpam in multitudinem coniecerunt (so zvrnili na … ) Ci., Rabirium culpa delicti in discrimen capitis vocavit Ci.; s subjektnim in objektnim gen.: ut hoc iam ante confirmem, in hoc uno genere omnīs inesse culpas istius maximas avaritiae, maiestatis, dementiae, libidinis, crudelitatis Ci. Posebne zveze: penes aliquem est culpa alicuius rei Ter., L., Traian. ap. Plin. iun. kdo je česa kriv, in culpā esse Ci., L., H. ali versari Ci., C. kriv biti (česa), naspr. extra culpam esse Ci., L. ne biti kriv, abest culpa ab aliqua re, npr.: quidquid acciderit, a quo mea culpa absit, animo forti feram Ci. česar nisem jaz kriv, česar nisem jaz zakrivil, abest culpa ab aliquo Q. kdo ni kriv, vacare (omni) culpā Ci. ali vacare culpā in aliqua re Ci. brez (vsake) krivde biti; hominem in culpa ponere Ci. za krivca imeti, conferre culpam (suam) in aliquem ali in aliquid Ci. ali transferre (omnem) culpam in alios, in se Ci. ali suam culpam transferre ad negotia S. ali inclinare omnem culpam in collegam L. (svojo, vso) krivdo zvračati na koga, na kaj, fortunam in culpam convertere Ci. komu njegovo usodo v krivdo šteti, tribuere aliquid alicuius culpae Corn., N., C. idr. kriviti koga česa, šteti mu kaj v krivdo.
2. occ.
a) (evfem.) krivda nečistosti, nečistost, moralni padec, greh: Val. Fl., Stat., coniugium vocat (amorem); hoc praetexit nomine culpam V., levis una mors est virginum culpae H., fecunda culpae saecula nuptias primum inquinavere H., nec falsā Clymene culpam sub imagine celat O., cognato poterit nomine culpa tegi O., culpa inter viros ac feminas vulgata T.
b) krivda nemarnosti, nemarnost, malomarnost: G. (Dig.), Ulp. (Dig.), si neque maiorem feci ratione malā rem nec sum facturus vitio (z razsipnostjo) culpāve minorem H.
3. met. (o bitjih) vzrok česa, krivec, krivka: continuo culpam ferro compesce V. zakolji kuge krivko = bolno ovco, sedula c. (= meretrix) Pr.
4. pren. hiba, napaka česa (naspr. laus dovršenost): operum et laudes et culpae Vitr.
cusúr -uri n pomanjkljivost, hiba
défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost
défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
par défaut (juridique) v odsotnosti
jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
sans défaut(s) brezhiben
ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
défaut de fabrication tovarniška napaka
je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
se mettre en défaut napraviti napako
prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
(sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi
defect1 [difékt] samostalnik (in)
pomanjkanje; napaka, hiba, okvara, poškodba
trgovina defect in manufacture tovarniška napaka
defect in the material napaka v blagu
in defect of zaradi pomanjkanja česa
deféct
I. -e n
1. napaka, okvara
2. hiba, pomanjkljivost, defekt
II. -ă (-ţi, -te) adj. pokvarjen, defekten