Franja

grede [é]
sem grede auf dem Herweg, auf der Herfahrt
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinfahrt, auf der Hinreise
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt
gor grede auf dem Weg nach oben
dol grede auf dem Weg nach unten
(gredoč) unterwegs

gredé gredóč going, walking; (spotoma) on the way

nazaj gredé, gredóč on the way back
domov gredé, gredóč on the way home

gredé, gredóč en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route, en passant

gredé (v adv. rabi) andando:
mimo grede strada facendo, di passaggio
nazaj grede al ritorno

gredé pril. usput, uzgred: grede se oglasiti pri sosedu

gredé en (el) camino; al paso

gredé prisl., мимохі́дь присл.

učinek tople grede moški spol der Treibhauseffekt

Abbund, der, Baukunst, Architektur grede, tramovi

brunóvje s bivna, grede, balvani

grédje s grede, balvani, tramovi

grêdom prisl. grede: gredom budi rečeno

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

ogrédja s grede, balvani

tramóvje s grede, balvani

мимохі́дь присл., gredé prisl., mímogredé prisl.

пoходя grede; medpotoma

Glashauswirkung, die, klimatologisch: učinek tople grede

hlápec -pca m
1. sluga kod seljaka, za poslove na seljačkom imanju: šel je služit za -a; konjski hlapec
konjušar, seiz; veliki hlapec
stariji sluga; mali hlapec
mlađi sluga; obnašati se kot hlapec
surovo, prostački; grajski -i
naoružani panduri kod feudalca
2. slugan, slugeranja, izmećar: -i okupatorja
3. izuvač, sluškinja (za izuvanje čizama): s -em si sezuti škornje
4. papuča koja se zakačuje za grede alpske sprave za sušenje žita, v. kozolec: stal je na -u in jemal snope iz kozolca

járem -rma m
1. jaram: vpreči vola v jarem, natakniti, sneti jarem
2. zakonski jarem bračni jaram; otresti se -a sužnosti
skinuti jaram ropstva
3. par: jarem volov
4. gater, jarmača, pokretni okvir sa pilama
5. koze, grede na koje je obješeno (-beš-) zvono