greh [é] moški spol (-a …)
1. religija die Sünde, -sünde
prvi greh Ursünde
greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
smrtni greh Tödsünde
poglavitni greh Hauptsünde
mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
greh opustitve Unterlassungssünde
brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
teža grehov die Sündenlast
priznanje grehov das Sündenbekenntnis
priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
odpuščanje grehov die Sündenvergebung
2. figurativno das Laster
gnezdo greha die Lasterhöhle
seznam grehov das Sündenregister
stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
vreden greha eine Sünde wert
figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde
Zadetki iskanja
- greh... gl. tudi grijeh...
- gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence
brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin - gréh péché moški spol , délit moški spol ; chute ženski spol
majhen greh peccadille ženski spol
izvirni (mali, smrtni) greh péché originel (véniel, mortel)
greh iz navade péché d'habitude
napraviti greh pécher, commettre un péché
spovedati se grehov confesser ses péchés - gréh (-a) m
1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato
2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole - gréh m
1. grijeh, greh: delati -e, pokoriti se za -e
ispaštati grijehe, grijehove; kesati se -ov
kajati se za grijehe, od grijehova; zapeljati v greh
navesti, navratiti na grijeh; odpuščati -e
opraštati grijehe; odpuščanje -ov
oproštaj, oproštenje grijehova; izvirni greh
istočni, nasljedni grijeh; smrtni, mali greh
2. prekršaj: greh proti predpisom; storiti greh nad narodom
učiniti prekršaj prema narodu
3. mana, nedostatak, pogreška, neispravnost: nesloga je naš stari greh; pravopisni -i - gréh pecado m
majhen greh pecadillo m
izvimi (mladostni, smrtni) greh pecado original (de la juventud, mortal)
greh iz navade pecado habitual
brez greha sin pecado
napraviti greh pecar; cometer un pecado
zabresti v greh caer en pecado - gréh -a m., гріх -а́ ч.
- gréh -a m rel. păcat, vină
- грех m greh; napaka; krivda;
нечего греха таить kaj bi tajili, priznajmo!;
с грехом пополам z veliko težavo, komaj, tako tako;
это мой г. to je moja krivda;
от греха (подальше) čim dlje stran - izvirni greh moški spol biblično: der Sündenfall, teološko: die Ursünde (tudi figurativno), die Erbsünde, die Erbschuld
- mali greh moški spol [läßliche] lässliche Sünde, kleine Sünde
- prvi greh moški spol die Ursünde
- smrtni greh moški spol die Todsünde
grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht - caduta f
1. pad, padec, padanje, izpadanje:
la caduta dei capelli izpadanje las
la caduta della grandine padanje toče
la caduta di un grave fiz. prosti pad telesa
caduta di tensione elektr. padec napetosti
caduta termica fiz. toplotni padec
caduta d'acqua slap
2. pren. padec; kapitulacija; propad:
la caduta dell'Impero Romano propad rimskega cesarstva
la caduta del governo padec vlade
3. ekst. greh - ckvr̂n ckvr̂ni ž dial. nečistost, greh
- crīmen -inis, n
1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.
2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.
3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe. - culpa ženski spol krivda, pregrešek, greh
echar la culpa a alg. krivdo (z)valiti na koga
tener la culpa de biti kriv za - culpā, st.lat. colpa, -ae, f
1. krivda, krivica, pregrešek, prestopek: cum in homine nulla culpa inveniretur Ci., abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., in quo non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., culpā meā bellum esse natum Ci., carere culpā kom., Ci. idr., nusquam culpā (sc. suā) male rem gessit N., a culpa vacuus S., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S. ni moja krivda (nisem jaz kriv), da … , culpā amittere aliquid L., corrigere virtute culpam suam L., vitare culpam H., nullā pallescere culpā H., tantā stat praedita culpā Lucr., scit culpam in facto, non scelus, esse meo O., dare veniam culpae O., culpam ostenere, exsolvere T., expers culpae Suet.; pogosto (poseb. pri H.) v pl.: dedecorant bene nata (pectora) culpae H., seraque fata quae manent culpas etiam sub Orco H. S subjektnim gen.: ea molestissime ferre homines debent, quae ipsorum culpā contracta sunt Ci., o miserum paucorum culpā ordinem senatorium! Ci., accusare populi culpam, non accusatoris Ci., accusatorum culpā Val. Max., nullā ducis culpā T.; z objektnim gen.: ad quos culpa corrupti iudicii pertinebit Ci., eius rei culpam in multitudinem coniecerunt (so zvrnili na … ) Ci., Rabirium culpa delicti in discrimen capitis vocavit Ci.; s subjektnim in objektnim gen.: ut hoc iam ante confirmem, in hoc uno genere omnīs inesse culpas istius maximas avaritiae, maiestatis, dementiae, libidinis, crudelitatis Ci. Posebne zveze: penes aliquem est culpa alicuius rei Ter., L., Traian. ap. Plin. iun. kdo je česa kriv, in culpā esse Ci., L., H. ali versari Ci., C. kriv biti (česa), naspr. extra culpam esse Ci., L. ne biti kriv, abest culpa ab aliqua re, npr.: quidquid acciderit, a quo mea culpa absit, animo forti feram Ci. česar nisem jaz kriv, česar nisem jaz zakrivil, abest culpa ab aliquo Q. kdo ni kriv, vacare (omni) culpā Ci. ali vacare culpā in aliqua re Ci. brez (vsake) krivde biti; hominem in culpa ponere Ci. za krivca imeti, conferre culpam (suam) in aliquem ali in aliquid Ci. ali transferre (omnem) culpam in alios, in se Ci. ali suam culpam transferre ad negotia S. ali inclinare omnem culpam in collegam L. (svojo, vso) krivdo zvračati na koga, na kaj, fortunam in culpam convertere Ci. komu njegovo usodo v krivdo šteti, tribuere aliquid alicuius culpae Corn., N., C. idr. kriviti koga česa, šteti mu kaj v krivdo.
2. occ.
a) (evfem.) krivda nečistosti, nečistost, moralni padec, greh: Val. Fl., Stat., coniugium vocat (amorem); hoc praetexit nomine culpam V., levis una mors est virginum culpae H., fecunda culpae saecula nuptias primum inquinavere H., nec falsā Clymene culpam sub imagine celat O., cognato poterit nomine culpa tegi O., culpa inter viros ac feminas vulgata T.
b) krivda nemarnosti, nemarnost, malomarnost: G. (Dig.), Ulp. (Dig.), si neque maiorem feci ratione malā rem nec sum facturus vitio (z razsipnostjo) culpāve minorem H.
3. met. (o bitjih) vzrok česa, krivec, krivka: continuo culpam ferro compesce V. zakolji kuge krivko = bolno ovco, sedula c. (= meretrix) Pr.
4. pren. hiba, napaka česa (naspr. laus dovršenost): operum et laudes et culpae Vitr. - deuda ženski spol (denarni) dolg; zadolžitev; greh, napaka
deuda flotante viseč dolg
deuda incobrable neizterljiv dolg
deuda nacional, deuda pública državni dolg
deuda perpetua neizbrisen dolg
cobrar una deuda izterjati dolg
satisfacer una deuda poravnati dolg
hacer (contraer) deudas dolgove delati
sin deudas, libre de deudas brez dolgov