Franja

govoric|a¹ ženski spol (-e …) die Sprache, die Rede; živalstvo, zoologija die Sprache
govorica čebel die Bienensprache
govorica telesa die Körpersprache
govorica oči die Augensprache
otroška govorica die Kindersprache
znakovna govorica die Zeichensprache
(način govorjenja) die Rede

govoric|a² ženski spol (-e …)

1. (čenče) das Gerücht
širi se govorica es geht/läuft ein Gerücht um
postati predmet govoric ins Gerede kommen
širiti govorico ein Gerücht verbreiten
človek, ki širi govorice der Gerüchtmacher

2. (fama) die Fama, das Ondit, die Sage

3. v diktaturah: die Flüsterpropaganda

govoríca rumour; talk(ing); language; report; (čenče) gossip, tattle, pogovorno blabber; (narečje) dialect

prazne govoríce nonsense, pogovorno poppycock, bosh
govoríca se je izkazala kot lažniva the rumour has proved false
širijo se govoríce rumours have got abroad
govoríca gre the rumour goes, rumour has it, it is rumoured
govoríca se širi it is widely rumoured (da that)
širiti govoríco to spread a rumour
to je samó govoríca this is only a rumour
te govoríce se širijo z namenom, da... these rumours (ali reports) are spread only with the object of...
bile so govoríce o njegovem odstopu (demisiji) there have been rumours (ali reports) of his resigning

govoríca langage moški spol , langue ženski spol , parler moški spol , idiome moški spol ; bruit moški spol , rumeurs ženski spol množine , racontars moški spol množine

govorica se širi le bruit court
neosnovane govorice des rumeurs sans fondement
širiti, raznašati govorice répandre le bruit (ali une rumeur)

govoríca (-e) f

1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
prazne govorice chiacchiere
kuloarske govorice voci di corridoio

2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
ljudska govorica parlata popolare
filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia

3. (pogovor, govor) discorso

govoríca ž
1. glasina, vijest, vest, glas: po mestu se je razširila govorica; prazne -e
2. govor, jezik: naučil se je tuje -e; ljudska govorica
narodni govor; domača, pesniška govorica
3. način govora: zoprna mi je njena sladka govorica
4. razgovor: govorica ni prav stekla
razgovor nekako ne može da se razvije

govoríca lenguaje m ; idioma m ; fig ruido m , rumor m

ljudska govorica lengua f popular
neosnovane govorice rumores m pl sin fundamento
krožijo govorice, da ... corren rumores de que...
širiti, raznašati govorico difundir un rumor; propalar (ali poner en circulación) un rumor

govoríca -e ž., го́вір -вору ч.; чу́тка -и ж., плі́тка -и ж., бала́чка -и ж., балакани́на -и ж.

govoríca -e ž
1. limbaj; vorbire
2. vorbă, zvon

eteričen pridevnik
1. (o rastlinskih izvlečkih) ▸ éterikus [növényi kivonatok]S čajem vnašamo tudi flavonoide in eterične snovi. ▸ A teával flavonidokat és éterikus anyagokat is beviszünk.
Povezane iztočnice: eterično olje

2. (o duhovnem svetu) ▸ éteri, éterikusPoleg fizičnega telesa ima vsak človek še nekaj eteričnih in astralnih teles. ▸ A fizikai teste mellett minden ember rendelkezik még néhány éteri és asztrális testtel.
Tretja čakra omogoči občutek povezanosti med fizičnim in eteričnim svetom. ▸ A harmadik csakra lehetővé teszi a fizikai és az éteri világ összetartozásának érzékelését.

3. (prefinjen) ▸ éteri, légiesMednarodno prepoznavni so postali predvsem zaradi posebnega mističnega in eteričnega zvoka, ki na koncertu vzpostavi edinstveno atmosfero. ▸ Elsősorban a különlegesen misztikus és éteri hangzásukkal váltak nemzetközileg felismerhetővé, amely egyedülálló atmoszférát alakít ki a koncerten.
Njegova plesna govorica je skrajno prefinjena in eterična. ▸ A tánca a végsőkig kifinomult és légies volt.

fam|a ženski spol (-e …) die Fama; (slava) der Ruf; (govorica) das Gerücht, obrekljiva: die Nachrede

glas² moški spol (-u, ni množine)/(-u, -ova, -ovi)

1. (sloves ipd.) der Ruf
dober glas guter Ruf
slab glas schlechter Ruf
priti na glas in den Ruf kommen
priti na slab glas in Verruf kommen/geraten, in [Mißkredit] Misskredit geraten
biti na glasu in dem Ruf stehen
biti na dobrem glasu ime: einen guten Klang haben
na slabem glasu verrufen

2. (govorica) die Fama
širijo se glasovi, da es werden die Stimmen laut, [daß] dass; es heißt, [daß] dass; es geht die Rede, [daß] dass

3. (novica) die Nachricht
|
prazen sod ima velik glas große Klappe, nichts dahinter

novic|a ženski spol (-e …)

1. die Neuigkeit
raznašalec novic der Neuigkeitskrämer
novica dneva das Tagesgespräch

2. (vest) die Nachricht, -nachricht (o nesreči Unglücksnachricht, o smrti Todesnachricht, o grozotah Schreckensnachricht, športna Sportnachricht)

3. die Meldung
časopisna novica die Zeitungsmeldung
novice množina Neues (iz sveta narave aus der Naturforschung), (zadnja novica) Neuestes, das Neueste
krajevne novice der Lokalbericht

4.
vesela novica die Freudenbotschaft
nesrečna novica die Hiobsbotschaft
prinašalec nesrečnih novic der Unglücksbote
nepreverjena novic (šušljanje, govorica) die Latrinenparole

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

plêsti (plêtem)

A) imperf.

1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
plesti nogavice fare la calza

2. intrecciare, intessere; tessere:
plesti vence intrecciare ghirlande
plesti kite fare le trecce
plesti košare intrecciare cesti
plesti s slamo impagliare
pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

3. pren. tramare, ordire:
plesti zaroto tramare una congiura

4. pren. inventare:
plesti laži inventare menzogne
plesti besede o parlare, discorrere di

5. pren. macchinare, creare

B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

1. girare; manifestarsi, apparire

2. diffondersi:
čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

3. pren. accadere, succedere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govorica se mu plete farfuglia, si impappina
govor se je pletel o si parlò, si discorse di
vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.

povsód everywhere; in every place; in all places; throughout; ZDA all over; on all sides

o tem se govori povsód po mestu it is the talk of the town
povsód navzoč omnipresent
povsód srečujem prijatelje I meet friends everywhere
povsód drugje everywhere else
povsód, kamor grem everywhere I go, wherever I go
od (vse)povsod from all sides, from everywhere, from all quarters
povsód sem to iskal I have hunted for it high and low
govorica se je povsód razširila the rumour has spread far and wide

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
lit. simbolna drama dramma simbolista
etn. simbolno število numero simbolico
simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
rel. simbolno jagnje agnello tipico

sleng samostalnik
jezikoslovje (neformalna govorica) ▸ szlengBiologija me ni nikdar pretirano zanimala - preveč 'piflanja', kot bi rekli v šolskem slengu. ▸ A biológia sosem érdekelt túlzottan – túl sok a „magolás”, ahogy az iskolai szlengben mondanák.

šíriti to spread; (ideje) to propagate; (novice) to divulge; to circulate, to diffuse; to disseminate; to put into circulation; (razširiti) to extend, to broaden, to widen

šíriti govorico to circulate (ali to spread, to divulge) a rumour
njegovo ime širi strah his name spreads fear
šíriti se to spread, to gain ground, to propagate, to be propagated
novica se širi po mestu the news is spreading through the town
govorica se je širila od ust do ust the rumour spread from mouth to mouth
širi se glas, govorica, da... there is a widespread rumour, rumour is rife, (the) rumour has it that...
njegova slava se širi daleč naokrog his fame spreads far and wide